"Voditelji EU28 so se dogovorili o sklepih, vključno z migracijami," je Donald Tusk tvitnil po devetih urah migracijske razprave.
Tusk je po dosegu govora sicer opozoril, da je še prehitro govoriti o uspehu in da je pomembno dogovor voditeljev EU uresničiti tudi na terenu.
Med vsemi temi elementi dogovora je predsednik Evropskega sveta izpostavil platforme za izkrcanje migrantov zunaj unije kot "politični preboj" in pravo politično prioriteto. Ta koncept je sicer še vedno zelo sporen, a nič ni preprosto v tem kontekstu, je dejal in dodal, da je tudi glede tega na vrhu videl enotnost.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je razpravo opisal kot "dolgo in težko", je izpostavil, da je prvič dosežen dogovor o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije.
Da bi uničili poslovni model tihotapcev migrantov in tako preprečili tragične smrti, je nujno odpraviti spodbude za odločitev za nevarno potovanje, kar terja nov pristop do izkrcanja ljudi, ki se jih reši na morju, piše v sklepih.
V tem kontekstu voditelji pozivajo k hitri preučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).
Na ozemlju EU bo za rešene ljudi treba poskrbeti na podlagi skupnih prizadevanj, s premestitvijo v "nadzorovane centre" v članicah unije, a le na prostovoljni osnovi in ob zagotovitvi hitre obravnave s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti, ki se bodo morali vrniti, in tistimi, ki potrebujejo zaščito, za katere bo veljajo načelo solidarnosti, še piše v sklepih.
Vsi ukrepi v kontekstu teh nadzorovanih centrov, vključno s premeščanjem in preseljevanjem, bodo na prostovoljni podlagi, a ne da bi to vplivalo na dublinsko reformo. Kot je razumeti, vprašanje spornega stalnega mehanizma obveznih kvot v okviru azilne reforme torej še ostaja odprto.
Zadovoljna tako Merklova kot Conte
Italijanski premier Guiseppe Conte, ki je takoj o prihodu zapretil z vetom in nato zaradi migracij blokiral vse druge sklepe, je zadovoljen. Poudaril je, da se je rodila bolj odgovorna in solidarna Evropa ter da Italija ni več sama.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je optimistična in pozdravlja dogovor. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj unije. Znova je izpostavila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU, kjer bo zaprosil za zaščito.
V pomoč Merklovi, ki mora za obstoj svoje vlade doma prepričati, da unija učinkovito ukrepa za zajezitev sekundarnih migracij v Nemčijo, so voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter sprejmejo vse potrebne notranje zakonodajne in administrativne ukrepe.
Da je dosežen "dober kompromis", je ocenil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izpostavil dogovor o premeščanju na prostovoljni podlagi.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da je dogovor plod skupnega dela in da je evropsko sodelovanje prevladalo nad nacionalnimi odločitvami.
Španija in Grčija pristali na vračanje migrantov iz Nemčije
Nemčija je s Španijo in Grčijo medtem dosegla dogovor o vračanju migrantov, ki so bili pred prihodom na nemško mejo že registrirani v teh dveh državah, je sporočila nemška vlada. Po mnenju Merklove dogovori na vrhu EU ter dogovor s Španijo in Grčijo več kot zadostujejo zahtevam nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja.
Dogovor predvideva, da bosta Španija in Grčija migrante, ki bodo zavrnjeni na nemško-avstrijski meji, sprejemali nazaj, dokler ne bo implementiran enoten evropski azilni sistem. Zavračali bodo migrante, za katere bo nemška policija ugotovila, da so že zabeleženi v sistemu Eurodac, evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov, je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.
Operativne podrobnosti bodo določili v prihodnjih štirih tednih, je še pojasnil. "Sodelovanje se bo začelo takoj, ko bo dosežen ustrezen dogovor," je dodal.
Nemški časnik Die Welt je pred tem poročal, da bo za vsebino dogovorov odgovoren nemški notranji minister in predsednik Krščansko-socialne unije (CSU) Seehofer, ki je nemški kanclerki tovrstne dogovore postavil kot pogoj za umiritev notranjepolitičnega spora glede migracijske politike.
"Poudarjamo, da članice EU na zunanjih mejah potrebujejo več podpore, tako finančno, kot pri zagotavljanju policistov in strokovnjakov na področju azila," je še zapisal Seibert.
Španski premier Pedro Sanchez je na novinarski konferenci v Bruslju potrdil dogovor z Merklovo, ki ga je označil za pravičnega. "Nemčija se ni zavezala samo, da bo prevzela stroške predaje vsakega migranta, ampak da bo tudi finančno podprla Španijo kot državo na zunanji meji EU," je povedal.
Predsednik grške vlade Aleksis Cipras pa je povedal, da ne gre za velike številke, saj bi lahko na mesec v Grčijo vrnili med 100 in 150 ljudi.
Dodal je, da je Nemčija v okviru združevanja družin pripravljena sprejeti okoli 950 migrantov, ki so trenutno v grških centrih, njihovi družinski člani pa so v Nemčiji.
Nemška vlada je sporočila, da bodo odprte primere združevanja družin reševali postopoma. So pa izrazili pripravljenost, da bi vsaj del družin združili v Nemčiji.
Italijanski premier Giuseppe Conte je medtem sporočil, da z nemško kanclerko ni sklenil nobenega dogovora o vračanju migrantov v Italijo.
Vprašanje, ali bodo sklepi z vrha zadostovali, da bo CSU zakopala bojno sekiro v sporu s sestrsko Krščansko-demokratsko unijo (CDU), pa ostaja odprto. Seehofer je namreč pred vrhom grozil, da bo na meji z julijem začel zavračati migrante, če Merklova ne bo našla evropske rešitve. Na sklepe vrha EU glede migracijske problematike se Seehofer zaenkrat ni želel odzvati.
Cerar: V Sloveniji ni potrebe po posebnih centrih za migrante
Miro Cerar, premier v odstopu, je mnenja, da so voditelji članic EU z migracijskim dogovorom naredili nekaj manjših korakov v pravo smer, pri tem pa uspeli ohraniti enotnost glede ključnih vprašanj.
Največ razprave je bilo po Cerarjevih besedah o tem, kako pomagati državam, ki so na prvi migracijski črti, oziroma državam prvega vstopa v unijo, na primer Italiji, Malti, Grčiji in Španiji. Pri tem se je poznala razlika med nekoliko bolj solidarnimi in tistimi, ki želijo notranjo solidarnost nadomestiti s še strožjim varovanjem zunanjih meja.
"Za Slovenijo se situacija bistveno ne spreminja in to štejem za dobro," je ocenil Cerar. Kot zelo pomembno je izpostavil, da so v sklepih upoštevani slovenski predlogi o potrebi po ustreznem poudarku na problematiki migracij po balkanski poti.
Solidarnost z državami prvega vstopa bo prostovoljna, je izpostavil. Če bodo prišli prebežniki v evropski prostor, se bo najprej v posebnih centrih ugotavljalo, ali so nezakoniti migranti ali upravičeni do mednarodne zaščite in za slednje se bodo članice prostovoljno odločale, ali jih bodo sprejele, je pojasnil. Slovenija teh centrov za migrante ne potrebuje, tako Cerar.
Nekateri, zlasti višegrajska četverica, zavračajo obvezno premeščanje beguncev znotraj unije, tisti z zunanjo mejo, na primer Italija in Grčija, pa se zavzemajo za solidarnost na temelju obveznih kvot. "Slovenija je most - smo solidarni, a to počnemo sami na prostovoljni bazi," je pojasnil.
Premier, ki opravlja tekoče posle, je še izpostavil, da je tudi ideja o platformah za izkrcanje migrantov zunaj unije še živa, saj je Evropska komisija dobila nalogo, da preuči to vprašanje in poišče rešitve, kako bi se lahko te platforme v praksi udejanjile.
"Nadzorovani centri za migrante bi lahko bili problematični"
Neža Kogovšek Šalamun, direktorica Mirovnega inštituta, opozarja na morebitno problematiko ob vzpostavitvi nadzorovanih centrov za obravnavo migrantov. Četudi je namestitev v tak center prostovoljna, bo gibanje ljudem omejeno in bo pridržanje pogoj za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.
Na vrhu so se voditelji 28 članic EU med drugim namreč dogovorili o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije.
"Bojim se, da bi to lahko pomenilo centre za pridržanje in torej omejevanje svobode gibanja ljudi. Svoboda gibanja je temeljna človekova pravica, omejevanje gibanja je dovoljeno samo pod točno določenimi pogoji, in ti centri so s tega vidika lahko hudo problematični," o centrih Kogovšek Šalamunova. Meni, da je nevarnost, da bi se ti centri spremenili v zapore, prevelika. "Primerneje bi bilo odpiranje kvečjemu administrativnih centrov, kjer bi se sprejemale in morda tudi obravnavale vloge za mednarodno zaščito," je ocenila.
Nevladne organizacije nad dogovorom zaskrbljene
Številne nevladne organizacije so nad dogovorom vrha EU o migracijah izrazile zaskrbljenost. Najbolj sporno se jim zdi načrtovanje "nadzorovanih centrov" znotraj posameznih članic EU ter vzpostavljanje regionalnih platform za izkrcanje migrantov izven meja unije.
Kot je v Ženevi povedala tiskovna predstavnica Sklada ZN za otroke (Unicef) Sarah Crowe, so najbolj zaskrbljeni, da bodo pribežniki v "nadzorovanih centrih" zadržani in jih ne bodo mogli zapustiti. Poleg tega ima pomisleke tudi glede platform za izkrcanje migrantov zunaj EU, še posebej v Severni Afriki.
Zaskrbljeni so tudi v Visokem komisariatu ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodni organizaciji za migracije (IOM), kjer menijo, da bi se moralo tovrstne centre za obravnavo beguncev vzpostaviti v evropskih državah in ne v tretjih državah kot predvideva dogovor EU.
Organizaciji sta sicer pripravljeni sodelovati pri centrih, osnovanih na evropskih načelih, a pod pogojem, da bodo migrantom zagotovljene človekove pravice in pravica do azila, in da jih ne bodo vrnili v nevarne države.
UNHCR in IOM sta sicer pozdravila del dogovora, ki vključuje cilj za porazdeljeno odgovornost držav EU.
Dogovor so medtem obsodili Zdravniki brez meja (MSF), ki menijo, da je njegov namen blokirati migrante in begunca pred vrati Evrope ne glede na to, kako ranljivi so ali pred kašnimi grozodejstvi so pobegnili.
Predstavnica organizacije Karline Kleijer je najbolj kritična do tega, da so voditelji EU "ne da bi trenili z očesom" preko financiranja in urjenja formalizirali uporabo libijske obalne straže, da prestreže migrante in jih vrne v Libijo. "Evropske vlade to počnejo v popolnem zavedanju, da bodo te ljudi obsodili na samovoljen zapor in vse vrste zlorab," je dejala.
Ocenila je še, da je namen dogovora "demonizirati reševalne in iskalne operacije nevladnih organizacij".
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.