Irski parlament potrdil varčevalne ukrepe

Irski parlament je s tesno večino potrdil prve varčevalne ukrepe, med njimi takojšnje zvišanje davka na gorivo. S tem je odstranil prvo oviro za sprejetje proračuna za prihodnje leto, najstrožjega proračuna v zgodovini Irske.

Predlog proračuna zvišuje davke za dve milijardi evrov ter za šest milijard evrov znižuje socialne prispevke in minimalne plače. Vlada želi z njim znižati primanjkljaj z letošnjih 32 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na tri odstotke BDP v letu 2014. "Cilj privarčevati šest milijard evrov v enem letu je zahteven, vendar pa ponazarja resnost naših namenov," je ob predstavitvi predloga proračuna v spodnjem domu irskega parlamenta danes dejal finančni minister Brian Lenihan. Po njegovih besedah se Irska takšnemu varčevanju ne more izogniti, če ne želi bankrotirati.

Finančni ministri potrdili pomoč Irski

Finančni ministri Evropske unije so že pred tem potrdili 85 milijard evrov vreden paket pomoči Irski. V skladu z dogovorom je 35 milijard namenjenih za krepitev irskega bančnega sistema, preostalih 50 milijard pa bo šlo za pokritje proračunskega financiranja.

Polovico ukrepov v podporo bančnemu sektorju – 17,5 milijarde evrov – bo financirala Irska sama. Preostalih 67,5 milijarde evrov pa je zunanje pomoči, ki je razdeljena na tretjine. Eno tretjino bo prispeval IMF, preostali dve pa EU.

Od evropskega prispevka gre ena tretjina, torej 22,5 milijarde evrov, iz mehanizma, ki predvideva do 60 milijard evrov iz proračuna Unije, druga tretjina pa delno iz družbe za finančno stabilnost, delno pa iz bilateralnih prispevkov Velike Britanije, Švedske in Danske. Prva bo prispevala 3,8 milijarde, druga 600 milijonov evrov, tretja pa 400 milijonov evrov.

EU brez novih ukrepov proti krizi

Člani evroskupine sicer niso sprejeli nobenih novih ukrepov za premagovanje krize v evroobmočju. Kot je pojasnil šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, potrebe po novih ukrepih v premagovanju dolžniške krize ni. Sredstev v obstoječem sistemu za zagotavljanje stabilnosti evra je po njegovih besedah za zdaj dovolj.

Pred srečanjem evroskupine so se pojavili številni pozivi k zvišanju obstoječega kriznega sklada, češ da je to potrebno za pomiritev finančnih trgov. Za to se je zavzel tudi belgijski finančni minister Didier Reynders, čigar država do konca leta predseduje Svetu EU. A vodja družbe za stabilnost evra Klaus Regling je pojasnil, da je vsota iz družbe za stabilnost evra, rezervirana za Irsko, bistveno manjša od desetine zmogljivosti družbe, tako da obstaja dovolj sredstev za druge države v težavah, če bodo potrebna.

Glede druge sporne teme, ki je bila deležna veliko pozornosti pred začetkom zasedanja evroskupine – zamisli o uvedbi skupnih evrskih obveznic – je bil Juncker, sicer soavtor članka o tem za Financial Times, manj zgovoren. Dejal je, da evroskupina o tem ni razpravljala. Ob tem je Juncker še pojasnil, da se je za članek, ki sta ga danes skupaj z italijanskim finančnim ministrom Giuliom Tremontijem objavila v Financial Timesu, odločil, ker je želel pojasniti, da ta zamisel "ni tako neumna, kot se zdi".

Prav tako je šef evroskupine spomnil, da je on sam evropski semester predlagal že leta 2005 in nato še enkrat v januarju 2010, vendar do pred nedavnim nihče ni hotel niti slišati zanj, zdaj pa je uveden. "Enaka usoda je rezervirana za evrske obveznice," je pristavil.