'Dokler bodo Iranci spoštovali svoje zaveze, se bo EU seveda držala sporazuma'

"V Sofiji smo videli izraz evropske enotnosti. Dokler bodo Iranci spoštovali svoje zaveze, se bo EU seveda držala sporazuma, ki ga je soustvarila," je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ob tem je poudaril, da je sporazum, ki ga je soglasno ratificiral Varnostni svet ZN, bistven za ohranitev miru v regiji in svetu.

"Toda ameriške sankcije ne bodo brez učinka. Zato je naša dolžnost, komisije in EU, da naredimo vse za zaščito evropskih podjetij, še posebej majhnih in srednje velikih," je dodal Juncker.

EU je danes sprožila aktivacijo zakonodaje (v angleščini blocking statute), po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU. Z uporabo te zakonodaje želi unija zavarovati svoje in iranske gospodarske interese ter tako ohraniti iranski jedrski dogovor. Predvideva tudi odškodnine za izgube pri poslovanju.

Evropska komisija je izrazila upanje, da bodo ukrepi začeli veljati pred 6. avgustom, ko bo začel veljati prvi sklop ameriških sankcij.

Bruselj je sprožil tudi postopek, s katerim bo Evropski investicijski banki (EIB) omogočil financiranje evropskih investicij v Iranu, kar bo še posebej koristno za majhna in srednje velika podjetja.

Unija je to zakonodajo sprejela leta 1996 v sporu glede ameriških sankcij proti Kubi, Iranu in Libiji, a je doslej ni uporabila, saj je bil pred dobrima dvema desetletjema vendarle pravočasno dosežen dogovor s tedanjo administracijo Billa Clintona.

Sekundarne sankcije grozijo tudi neameriškim podjetjem

ZDA so ob odstopu od iranskega jedrskega dogovora vnovič uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, sekundarne sankcije pa grozijo tudi neameriškim podjetjem, ki bodo poslovala z državo, zato se v Teheranu bojijo, da bi izgubili velik del gospodarskih dogovorov, sklenjenih po dogovoru iz leta 2015.

Nekatere multinacionalke, med njimi francoski energetski velikan Total in danska ladjarska družba Maersk, so v strahu pred ameriškimi ukrepi že nakazale, da se bodo umaknile z iranskega trga.

Iranski jedrski dogovor iz leta 2015, ki so ga s Teheranom sklenile Francija, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Rusija in Kitajska, predvideva ustavitev dejavnosti za izdelavo jedrske bombe v zameno za odpravo vrste gospodarskih sankcij proti državi. Po dogovoru se je znatno okrepilo gospodarsko sodelovanje med Iranom in EU.

V Teheranu zdaj želijo v 60 dneh dobiti zagotovila, da bodo gospodarske povezave ostale nespremenjene. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bo tudi Iran odstopil od dogovora.