Egiptovsko državno tožilstvo je uvedlo preiskavo proti odstavljenemu islamističnemu predsedniku Mohamedu Mursiju zaradi sodelovanja pri smrti demonstrantov decembra 2012. Poleg tega so mu v tem postopku še podaljšali preiskovalni pripor za 15 dni.

Mursi, ki ga je vojska odstavila 3. julija, je trenutno uradno v priporu zaradi domnevnega sodelovanja s palestinskim gibanjem Hamas pri osvobajanju zapornikov leta 2011. Kakšna naj bi bila njegova vloga pri nasilnem zatrtju demonstracij pred predsedniško palačo v Kairu 5. in 6. decembra lani, pa tožilstvo ni sporočilo.

Protesti so tedaj izbruhnili zaradi odločitve Mursija, da razširi pristojnosti predsednika ter hkrati omeji pravice sodnikov. Mursi je nato delno umaknil svojo odločitev, a je prišlo do spopadov med protestniki in njegovimi privrženci, predsedniško palačo pa je zavarovala vojska. V neredih je bilo ubitih 11 protestnikov, nekateri pa naj bi bili tudi žrtve mučenja s strani Mursijeve Muslimanske bratovščine.

Sodišče v Kairu je sicer danes izpustilo 19 protestnikov, ki so bili obtoženi za sodelovanje v tedanjih nemirih. Obtoženi so bili, da so hoteli napasti predsedniško palačo in policiste, ki so varovali poslopje.

O razmerah v Egiptu tudi veleposlaniki EU

V Bruslju so se danes sestali veleposlaniki 28 držav članic Evropske unije in govorili o razmerah v Egiptu, kjer že od srede potekajo protesti, v nemirih pa je umrlo okoli 850 ljudi. Predstavniki EU so doslej nasilje v Egiptu že večkrat obsodili.

Vlada še brez odločitve o bratovščini

Egiptovska vlada se je včeraj sestala in razpravljala o tem, kako umiriti nasilje v državi, pa tudi o predlogu začasnega premierja Hazema al Beblavija za razpustitev Muslimanske bratovščine. V njegovem kabinetu so prepričani, da bi to sprejela tudi javnost, saj naj bi povprečni Egipčani bratovščino po novem videli kot "združbo teroristov brez politične prihodnosti".

Tudi člani vlade vse pogosteje govorijo o boju proti silam "terorizma", s čimer bi utegnili utemeljiti prepoved tega zelo močnega in vplivnega gibanja. Vlada končne odločitve o usodi bratovščine ni sprejela, je pa vojaški poveljnik al Sisi v nagovoru vojakov in policistov dejal, da je v Egiptu "dovolj prostora za vse".

Včeraj je bilo v Egiptu relativno mirno, je pa umrlo 36 ljudi. Šlo je za zapornike, ki so se zadušili zaradi solzivca, ko so skušali pobegniti iz zapora.

Nemiri se nadaljujejo tudi danes, islamisti naj bi ubili 24 policistov na Sinajskem polotoku.

Na udaru so kristjani

Muslimanska bratovščina, medtem ko svet opozarja o nasilju, ki ga nad njo izvajajo varnostne sile, pleni, požiga in ropa domove in javne ustanove manjšinskih kristjanov v državi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kristjani so žrtve fizičnih in spolnih napadov, v plamenih pa naj bi izginilo že okoli 40 njihovih sakralnih objektov.

Muslimanska bratovščina je bila v času predsednika Hosnija Mubaraka uradno prepovedana, po njegovem strmoglavljenju pa so ustanovili stranko in z Mursijem zmagali na volitvah. Uradno trdijo, da nimajo nič proti kristjanom. A javno zagovarjajo stališče, da kristjani v državi ne morejo zasedati vplivnejših političnih mest, ker je Egipt islamska država.

Mubarak na prostost?

Mubaraka naj bi izpustili iz zapora. Tožilec je opustil primer, v katerem so mu očitali korupcijo, saj tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov.

Kljub temu pa dolgoletni egiptovski predsednik, ki so ga množični protesti februarja 2011 prisilili k odstopu, danes še ni mogel zapustiti zapora. V preiskovalnem priporu ostaja zaradi še enega postopka, v katerem je prav tako obtožen korupcije.

Njegov odvetnik Farid al Dib je napovedal, da se bo tudi na ta primer, ki je še zadnji proti njemu, pritožil. Trdil naj bi, da je njegova stranka vrnila slabih 450.000 evrov vredna darila, ki jih je prejela od svojega ministra za informiranje.

Od aprila so sodišča odredila izpustitev Mubaraka v že dveh od štirih primerov proti njemu – v enem, ki prav tako vključuje obtožbe korupcije, ter zaradi smrti protestnikov med protirežimskimi protesti. V slednjem primeru se je izteklo najdaljše možno trajanje preiskovalnega pripora. Doslej ni bil Mubarak še v nobenem primeru pravnomočno obsojen.