Po pojasnilih virov na ministrskem svetu je Estonija minuli teden načeloma že pristala na dogovor na podlagi svežnja, potem ko je dansko predsedstvo ponudbo še nekoliko izboljšalo in ji med drugim ponudilo možnost za odstrel risov in ugodnosti za uvoz jekla iz Rusije. Danes pa naj bi estonski pogajalci na čelu z zunanjim ministrom terjali še nove ugodnosti, predvsem višje kvote za mleko in dodatna finančna sredstva, kar pa je predsedstvo zavrnilo. Državi je postavilo ultimat, naj do nocoj sprejme ponudbo in pristane na dogovor, po načelu, da bodo morebitne horizontalne izboljšave ponudbe veljale tudi zanjo, sicer pa bo EU v potrditev predložilo osnovni paket brez izboljšav.
Le nekoliko manj oster je ultimat Češki, ki je danes terjala višje kvote za krave dojilje. Dansko predsedstvo je državi pri kmetijstvu ponudilo največ, kar ji je lahko, zato pričakuje, da bo na ponudbo za to poglavje danes pristala, so povedali viri na ministrskem svetu. Predsedstvo pa sprejema stališče države, da na ponujena povračilna plačila Češka ne more pristati in bo to vprašanje prenesla na sklepne pogovore na vrh EU v Koebenhavnu konec tega tedna. To sicer ne bo edino vprašanje, ki ga Češka seli na vrh - država z unijo še vedno ni končala pogajanj o transportu, kjer ostaja odprto vprašanje kabotaže.
Ciper pristal na sklenitev pristopnih pogajanj z EU
Nasprotno pa s Ciprom dansko predsedstvo danes ni imelo težav, saj je država pristala na ponujeni dogovor, ob predpostavki, da bodo morebitne horizontalne izboljšave, sprejete na vrhu, veljale tudi v njenem primeru. Pristanek na dogovor sicer še ne pomeni uradne sklenitve pogajanj, kajti dansko predsedstvo za omenjene kompromisne svežnje nima soglasja petnajsterice. Za njihove nefinančne dele ga bo skušalo dobiti v torek, na zasedanju zunanjih ministrov EU, za vsa finančna vprašanja pa bo do dogovora predvidoma tudi na strani petnajsterice prišlo šele na vrhu v danski prestolnici.
Turčija bi lahko pristala na odlog datuma
Turčija bi lahko pristala na predlog, da bi EU za šest mesecev odložila objavo datuma za začetek pristopnih pogajanj, je dejal turški zunanji minister Yasar Yakis. "Na vrhu v Koebenhavnu se lahko odloči, da se datum za začetek pogajanj o vstopu Turčije v EU določi na vrhunskem zasedanju junija prihodnje leto v Solunu. Datum bi nam tako dala Grčija," je dejal Yakis. Turška vlada je sicer doslej vztrajno zahtevala, da EU državi datum za začetek pristopnih pogajanj določi na vrhunskem zasedanju v Koebenhavnu ta konec tedna.
Datum za začetek pristopnih pogajanj s Turčijo lahko unija določi tudi ob zaključku italijanskega predsedovanja povezavi decembra 2003, je še povedal turški zunanji minister. Turčiji bi seveda bolj ugajalo, če bi bil datum določen v Solunu in da bi se pogajanja začela pred majem 2004, saj lahko po mnenju Yakisa po vstopu 10 novih držav v povezavo turška kandidatura za članstvo v EU postane vprašljiva. "Dobiti soglasje 25 članic namesto sedanjih 15, bi bilo težje," je turške zahteve po čimprejšnjem začetku pristopnih pogajanj utemeljil minister.
EU je glede določitve datuma za začetek pristopnih pogajanj s Turčijo neenotna. Francija in Nemčija sta se zavzeli za predlog, pa katerem bi se lahko pristopna pogajanja med Turčijo in unijo začela 1. julija 2005, vendar le na podlagi napredka na področju sprejemanja in izvajanja demokratičnih reform v državi. Trenutno predsedujoči EU, danski premier Anders Fogh Rasmussen, pa je dejal, da unija na vrhu v Koebenhavnu Turčiji datuma za začetek pristopnih pogajanj ne bo določila.
Poljska z vrsto odprtih pogajalskih vprašanj
Poljski v današnjih pogajanjih z danskim predsedstvom EU in Evropsko komisijo na podlagi ponujenega kompromisnega svežnja ni uspelo razrešiti vrste še odprtih vprašanj tako na kmetijskem kot na finančnem področju, zato se ta selijo na vrhunsko zasedanje petnajsterice v Koebenhavn, je povedal poljski zunanji minister Wlodzimir Cimoszewicz.
Po njegovih besedah je med osrednjimi vprašanji izpostavil predvsem neposredna plačila v kmetijstvu ter povračilna plačila, s katerimi namerava EU novinkam po vstopu zagotoviti boljši finančni položaj kot pred njim. Pri neposrednih plačilih si Poljska prizadeva tako za višji začetni delež (ta znaša 25 odstotkov), kot tudi za pravico do njihovega doplačevanja iz nacionalnega proračuna do ravni, ki bo višja od sedaj ponujenih 40 odstotkov. Država terja tudi večji prenos sredstev za razvoj podeželja k neposrednim plačilom od sedaj predloženih 20 odstotkov.
Nezadovoljna je Poljska tudi s ponujeno vsoto povračilnih plačil oziroma plačil, s katerimi naj bi ji unija po danskem predlogu zagotovila ustrezne finančne transferje v prvem letu članstva. Varšava vztraja, da mora biti država do teh povračil upravičena tudi v drugem in tretjem letu članstva, kjer bo sicer od unije dobila višja sredstva od izhodiščne vsote, višine predpristopne pomoči v letu 2003. To vprašanje bo obravnavano v Koebenhavnu, je poudaril poljski zunanji minister na zadnjem krogu pogovorov pred vrhom, ki naj bi prinesel sklep pogajanj z desetimi kandidatkami za vstop v letu 2004.
