Ugrabljena in umorjena: 'Zidovi, prekriti s krvjo, mučenja, iznakažena telesa – vse to je videla'

15. julija 2009 je bila umorjena ruska borka za človekove pravice, ki je delovala v okviru organizacije Memorial, Natalija Estemirova. Ko je tistega dne zgodaj zjutraj zapuščala svoje stanovanje v čečenski prestolnici Grozni, so jo neznanci zvlekli v avtomobil in odpeljali. Kasneje je bila ustreljena v sosednji kavkaški republiki Ingušetija, njeno truplo z več strelskimi ranami pa so našli odvrženo ob cesti. 

Usodnega dne se v svoji knjigi ob deseti obletnici spominja tudi njena hčerka Lana, ki je bila v času umora stara 15 let: "Nihče ne more priklicati moje mame, njena telefona nista dosegljiva. Nekaj se je zgodilo. Morda je pridržana ... te stvari se včasih zgodijo moji mami, verjetno se bo vrnila z dobro zgodbo. A čas teče, 15. ura popoldan, 16. ura, 17. ura ... Mame ni tu. Vsi me skušajo pomiriti, da se ji ni zgodilo nič hudega. /.../ Upam da se kmalu vrne." A se nikoli ni. 

Ruske oblasti so storile le malo, da bi našle njene morilce. Leto dni po umoru je uradna preiskava postavila zgolj eno teorijo – da je Estemirovo ubil upornik, ki je prikladno izginil takoj zatem, njen umor pa naj bi namenjen diskreditaciji čečenskih oblasti in Kremlja, poroča The Moscow Times. "Teorija o uporniku je nastala v začetku leta 2010 in vse od takrat uradniki zgolj premetavajo papirje, večkrat so prekinili in nato znova odprli preiskavo," pravi Kiril Koroteev, odvetnik za človekove pravice, ki zagovarja njen primer na Evropskem sodišču za človekove pravice. Leta 2011 se je namreč družina Estemirove pritožila zaradi nezadostne preiskave umora. 

Za njen umor tako vse do danes ni odgovarjal nihče, na kar so ob današnji obletnici opozorili tudi pri organizaciji Human Rights Watch: "Še vedno čakamo, da ruska vlada izvede temeljito preiskavo umora naše kolegice Natalije Estemirove," je v izjavi za javnost dejala Tanja Lokšina z organizacije. Pozivom k preiskavi umora se je pridružilo 13 organizacij: "Ne bomo pustili, da bi kdorkoli pozabil na Natalijo Estemirovo ali na žrtve zločinov in kršitev človekovih pravic, ki so se in se še vedno dogajajo v Čečeniji s tiho privolitvijo ruskih oblasti," so ob tem zapisali pri Amnesty International. 

Estemirova je postala aktivna borka za človekove pravice v začetku 90. let prejšnjega stoletja, leta 1999 je začela delovati pri Memorialu. Leta je poročala in opozarjala na izginotja in izvensodne poboje v Čečeniji, ki so jih sprva izvajale ruske vojaške in varnostne sile, nato pa čečenski organi pregona, ki so delovali pod vodstvom prokremeljskega Ramzana Kadirova. Natalija je tako končala podobno kot mnoge žrtve, na katere je opozarjala. 

"Mama je storila vse, da bi me zaščitila pred grozotami vojne, a sama ni nikoli pogledala stran," je v članku za The Guardian zapisala njena hčer. "Bombni napadi na trge, zapori in zidovi, prekriti s krvjo, mučenja, iznakažena telesa – vse to je videla." Kjer so se dogajali vojni zločini, tam je bila Natalija, se spominja Lana: "Oborožena zgolj s snemalnikom in izkaznico Memorial, je hodila od vasi do vasi in zbirala pričevanja žrtev in družin ugrabljenih. Če je obstajala možnost, da so še živi, je storila vse, da bi jih našla. Zapori so bili podobni taboriščem, kjer so mlade moški in včasih tudi ženske mučili, da bi izsilili priznanja. Včasih je bila prepozna in se je lahko izpogajala zgolj samo še za vrnitev trupla," še piše Lana in dodaja: "Njen cilj je bil, da svet vidi, kaj se dogaja v Čečeniji."  

Ko je leta 2007 na oblast prišel Kadirov so se umori in ugrabitve nadaljevali – a pod okriljem njegovih sil. Tudi njihove zločine je Estemirova še naprej razkrivala, čeprav je iskanje in razkrivanje resnice postalo vse bolj nevarno. "Odkrito je kritizirala Kadirov režim. Če sem iskrena mislim, da dokler Putin sedi v Kremlju in Kadirov nadzira celotno Čečenijo, resničnih morilcev moje mame ne bodo nikoli našli," besede Lane še povzema Euronews.