Zunanji ministri EU so se v Luksemburgu zbrali na neformalnem zasedanju.
Nemški, francoski in italijanski zunanji minister so v skupnem pismu pred zasedanjem pozvali k bolj pošteni razporeditvi beguncev med članicami unije in k izboljšanju evropske azilne zakonodaje.
"Bolj učinkovit azilni sistem pomeni bolj učinkovito politiko vračanja v domovino tistih prosilcev za azil, ki do njega niso upravičeni," je po poročanju agencije Reuters pisalo v pismu.
Migranti, ki pridejo v Evropo le zato, ker iščejo zaposlitev, niso upravičeni do azila in bi jih po evropskih pravilih morali poslati nazaj, a v realnosti pošljejo nazaj le kakšno tretjino, je ocenila evropska komisija.
V pismu so pozvali tudi, naj EU sestavi seznam držav, ki so varne, in katerih prebivalci imajo manj pravic do azila. To bi pospešilo vračanje neprimernih kandidatov nazaj v domovino in omogočilo, da bi ostalo več virov in časa za to, da bi se ukvarjali s tistimi prošnjami za azil, ki so dejansko upravičene.
Predlagali pa so tudi, da bi morali ustvariti "integriran sistem upravljanja mej", ki bi pomagal enotno identificirati in registrirati migrante in begunce, ki prosijo za azil, ter jim vzeti prstne odtise.
Nemški zunanji minister: Evropa ne sme dopustiti razkola
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je članice EU pozval, naj pri soočanju z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni nehajo kazati s prstom druga na drugo in se medsebojno obtoževati, ter posvaril pred razkolom stare celine. "Evropa ne sme dopustiti razkola," je poudaril.
"Tej nalogi ne bomo kos, če ne bomo nehali kazati s prstom na svoje sosede. Z medsebojnim obtoževanjem ne bomo uspeli obvladati problema," je opozoril Steinmeier ob prihodu na neformalno zasedanje.
Za obvladanje problema, za kar bodo potrebne težke odločitve, EU po njegovih besedah potrebuje enotno, skupno evropsko begunsko politiko in skupne standarde. Ta izziv je po Steinmeierjevih besedah tudi veliko večji od grškega.
Obvezne kvote
Vse hujša begunska kriza deli članice Unije. Nemčija in Francija sta se izrecno zavzeli za obvezne kvote, ki jih je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker predlagal maja, a so jih članice zavrnile in se odločile za prostovoljno solidarnost.
Predsedniki vlad držav članic Višegrajske skupine, Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske, pa so danes znova zavrnili obvezne kvote za sprejem beguncev. "To je nesprejemljivo. Na evropski ravni je potrebno doseči prostovoljni dogovor," so po srečanju v Pragi poudarili Bohuslav Sobotka, Robert Fico, Ewa Kopacz in Viktor Orban.
Slovenija, ki se je doslej zavzemala za prostovoljno solidarnost, pa jih je po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zdaj pripravljena sprejeti.
Največ beguncev prihaja v Italijo, Grčijo in Madžarsko, zato bo komisija prihodnji teden predvidoma predlagala razporeditev še 120.000 beguncev iz teh treh držav, kar predvideva skupaj z majskim predlogom v pomoč Italiji in Grčiji razporeditev 160.000 beguncev.
Madžarski premier Viktor Orban ob tem dviga prah z žičnato ograjo na meji s Srbijo, s katero želi zajeziti val beguncev, in z izjavami, kot je četrtkova v Bruslju, da so begunci nemški problem, saj prebežniki, ki prihajajo na Madžarsko, dejansko želijo v Nemčijo.
Madžarski zunanji minister: Razmere so dramatične
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes v Luksemburgu razmere na Madžarskem opisal kot dramatične. Govoril je o več kot 163.000 nezakonitih migrantih na Madžarskem, ki so skoraj vsi prišli čez mejo s Srbijo.
Madžarska je po njegovih besedah s postavitvijo ograje na meji s Srbijo le poskušala zavarovati zunanjo mejo unije, kar je po evropskih pravilih tudi dolžna storiti. Schengenska pravila določajo, da je mogoče zunanjo mejo prestopiti le na uradnih prehodih, je poudaril.
"Madžarska je pripravljena sprejeti begunce, ni pa pripravljena sprejeti ekonomskih migrantov. Evropa mora nehati ustvarjati nerealistična pričakovanja," je še izpostavil madžarski minister.
Na kritike zaradi slabega ravnanja z begunci madžarski minister odgovarja, da je za begunce poskrbljeno v begunskih središčih, ne pa na železniški postaji, zato morajo s postaje v begunska središča. Izpostavil je tudi, da migranti zavračajo sodelovanje z madžarskimi oblastmi, na primer pri jemanju prstnih odtisov.
O razkolu na stari celini zaradi vprašanja beguncev pa je Szijjarto dejal, da je le enotna Evropa močna. "Zelo neprimerno je, da nekateri evropski politiki obtožujejo druge evropske politike, ki imenujejo izzive s pravim imenom. Zelo nesprejemljivo je, da smo tarča ostrih kritik, ko pa le spoštujemo zakonodajo EU," je sklenil.
Begunska kriza bo po pričakovanjih povsem zasenčila druge teme dvodnevnega neformalnega zasedanja.
Višegrajska skupina za čimprejšnjo ureditev centrov za registracijo
V skupni izjavi so se predsedniki Višegrajske skupine zavzeli za boljši nadzor nad zunanjimi mejami EU in čimprejšnjo ureditev centrov za registracijo beguncev v posameznih državah. Poudarili so tudi, da je begunska kriza evropski problem in da je potrebno najti panevropsko rešitev.
Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI so tudi izrazili obžalovanje zaradi žrtev migracij in se zavzeli, da je težave potrebno reševati pri njihovem izvoru.
Madžarski premier Orban je tudi zavrnil, da se njegova država ne obnaša solidarno. "Zavarovati moramo naše državljane in jim zagotoviti varnost," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencija dpa.
Predsedniki vlad Češke, Poljske in Slovaške so ob tem po navedbah MTI izrazili solidarnost z Madžarsko in ji ponudili pomoč pri premagovanju begunske krize.
Češka in Slovaška sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Pragi danes tudi predlagali vzpostavitev železniških koridorjev za sirske begunce od Madžarske do Nemčije.
"Češka in Slovaška lahko vzpostavita železniške koridorje za sirske begunce, ki potujejo od Madžarske do Nemčije, če bosta Budimpešta in Berlin to podprla," je na ločeni novinarski konferenci v Pragi dejal češki notranji minister Milan Chovanec.
Hrvaška se je pripravljena pogovarjati o predlogu, da bi namesto 550 sprejela 3200 beguncev
Hrvaški premier Zoran Milanović je danes dejal, da so za njega sprejemljive kvote, ki jih je določila Evropska unija zaradi nujne namestitve beguncev v državah članicah. Kot je dodal, se je Hrvaška pripravljena pogovarjati o predlogu, da bi namesto 550 sprejela 3200 beguncev. Ocenil je tudi, da Madžarski niti zid na meji ne bo pomagal.
"Evropska komisija kombinira številke glede sprejema beguncev in sprejemljivo je, da določijo kvote, ki bi jih države sprejele. Pripravljeni smo se o tem pogovarjati," je izjavil Milanović med današnjim obiskom v Ludbregu blizu Varaždina.
Kot je dodal, se zaveda, da beguncev Hrvaška ne zanima, temveč jih zanimajo Nemčija, Švedska ali Avstrija, je pa tudi jasno, da se Hrvaška ne more skrivati in obračati glave stran od realnosti. Poudaril je, da so begunci zelo motivirani za bivanje v Evropi ter da si želijo delati in biti del skupnosti.
Na vprašanje glede izjave madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki ni izključil možnosti gradnje zidu na meji s Hrvaško, podobno kot je to Budimpešta z ograjo storila na meji s Srbijo, je Milanović odgovoril, da ima Orban "čudna stališča".
"Ne verjamem v ograje. To niso sovražniki, Madžarski niti zid ne bo nič pomagal. Ljudje ga bodo obšli," je povedal.
"Orban govori o ogrožanju krščanskih vrednot v Evropi, češ da prihajajo horde muslimanov, ki so manj vredni. Prihaja le promil ljudi v primerjavi s številom evropskega prebivalstva. Gre za ljudi, ki so izjemno motivirani, da bi prišli. Umirajo zaradi priložnosti, da bi uspeli," je sklenil Milanović.
Hrvaška pričakuje prve begunce do konca leta. Zanje naj bi poskrbela na podlagi prejšnjega načrta EU, in sicer naj bi v naslednjih dveh letih poskrbeli za trajno namestitev 400 beguncev iz severne Afrike in Azije, ki so trenutno v Italiji in Grčiji, ter za 150 oseb iz tretjih držav, ki jih je prizadela begunska kriza.
V sosedni državi se sicer že pripravljajo za primer prihoda večjega števila beguncev. Na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo so v začetku tedna povedali, da lahko z zalogami iz državnih blagovnih rezerv začasno poskrbijo za namestitev in prehrano približno 24.000 beguncev.
Slovenija ne bo nasprotovala kvotam
Ob prihodu na zasedanje je vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec povedal, da Slovenija ne bo več nasprotovala zavezujočim kvotam za razporeditev beguncev po članicah EU. V tem okviru predloga za razporeditev beguncev naj bi Slovenija sprejela okoli 2000 beguncev, po poročanju tujih medijev 2128.
"Ta številka, ki se sedaj omenja v javnosti, v medijih, za Slovenijo ne bi smela biti težava. Tudi poveljnik civilne zaščite je javno povedal, da so naše kapacitete nekje 4000 do 5000 beguncev. Tudi sam kot vodja koordinacijske skupine ministrov, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko, lahko potrdim, da to ne bi smel biti problem," je ocenil Erjavec.
"Smo za to, da se ta obremenitev enakomerno porazdeli. Ne bomo nasprotovali stališču zavezujočih kvot, to lahko povem neformalno, o tem bo seveda še morala odločati vlada. Če želimo zagotoviti enakomerno obremenitev med članicami, bo to nujen ukrep, ker vidimo, da v tem trenutku nekatere članice ne čutijo odgovornosti do tega vprašanja," je pojasnil.
"Gre za zelo hudo humanitarno krizo, ki se žal zaostruje. Vidimo, da se razmere na Madžarskem in tudi v Grčiji zaostrujejo," je izpostavil Erjavec, ki zato pričakuje, da bodo danes govorili o konkretnih ukrepih za preprečitev takšne situacije. "Potrebujemo celovit pristop, skupne rešitve. Ne more biti tako, da nekdo zapira meje," je še poudaril. Meni, da bo pri tem potrebna tehnična in finančna pomoč ter boljša definicija pravil.
Potrebo po dodatnih finančnih sredstvih je minister podkrepil z informacijo, da mu je makedonski kolega na blejskem strateškem forumu povedal, da jih ta problem dnevno stane milijon evrov. Erjavec meni, da bi morala EU oblikovati skupen begunski ali migracijski sklad in pomagati državam pod največjim pritiskom ter zagotoviti enakomerne obremenitve članic.
Slovenija po ministrovih besedah za zdaj ne beleži bistvenega povečanja števila beguncev. "Gre za normalne trende," je povedal Erjavec in pojasnil, da podatki v tem trenutku ne kažejo, da bi se balkanska pot beguncev preusmerjala proti Sloveniji.
Pahor: Migrantska kriza problem velikih razsežnosti
Predsednik republike Borut Pahor pa je na drugi dan svojega obiska na Madžarskem vztrajal, da je za odgovor na begunsko krizo nujna skupna evropska politika, sicer bo to, tudi za Slovenijo, izjemno težek izziv. Po srečanju z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom je dejal, da je treba nekatere ukrepe Budimpešte na tem področju pač upoštevati.
"Ocenjujem, da je migrantska kriza enako zapleten problem velikih razsežnosti, kot je bila nedavno končana finančna in gospodarska kriza. Lahko jo premagamo samo skupaj. Če bi ostalo pri situaciji, ki smo ji priča zdaj, torej pri 28 različnih migranstkih politikah, potem bo tudi Slovenija prej ali slej v zelo težavnem položaju, saj bo izpostavljena velikemu begunskemu valu in kljub naši trdni odločenosti, da se z njim soočimo na najbolj mogoč humanitaren in human način, bo to zelo težak izziv," je po srečanju dejal Pahor.
Z ukrepi madžarskih oblasti na tem področju se je mogoče strinjati ali ne, je dejal. "Na pogovoru z Orbanom sem odkrito povedal, da sem pri nekaterih njegovih ocenah brez besed," je dejal in obenem dodal, da je treba njihove odločitve pač upoštevati.
Predsednik Pahor se na povabilo predsednika Madžarske Jánosa Áderja mudi na uradnem obisku na Madžarskem. pic.twitter.com/1txesEFguT
— Borut Pahor (@BorutPahor) September 3, 2015
Je pa Pahor opozoril, da bi lahko madžarska napoved zaprtja meja preusmerila begunske tokove, odločitev, da se bodo na današnjem srečanju višegrajske četverice zavzeli za podobno strogo stališče štirih držav, kar bi v bistvu onemogočilo tudi skupno evropsko politiko, pa je po njegovih besedah nekaj, kar lahko utemeljeno skrb tudi Slovenijo.
"Ampak od zaskrbljenosti se problemov ne da reševati, treba se je samo dovolj zgodaj in dovolj dobro pripraviti," je dejal predsednik republike. Kot je napovedal, je njegova naloga po vrnitvi v Slovenijo, da na pogovorih s predsednikom vlade, notranjo ministrico in drugimi poiščejo primerne ukrepe, da se bomo s krizo soočili na human, solidaren način ter v okvirih zmožnosti, ki jih ima Slovenija.
Kriza se sicer po njegovih besedah ne zmanjšuje, temveč se spričo neodzivanja Bruslja le še povečuje.
Britanci množično zahtevajo sprejem več beguncev
Več kot 333.000 Britancev je v spletni peticiji vlado v Londonu pozvalo, naj sprejme več beguncev. Britanski premier David Cameron, ki je tarča kritik, ker da v begunski krizi ne stori dovolj, je danes v odzivu napovedal, da naj bi na Otoku sprejeli več tisoč beguncev iz Sirije. Več podrobnosti o tem naj bi bilo znano prihodnji teden.
Kot je danes še napovedal Cameron, naj bi v Veliki Britaniji sprejeli tiste begunce iz Sirije, ki so doslej živeli v begunskih taboriščih v bližini sirske meje. "To jim bo omogočilo neposredno in varnejšo pot v Združeno kraljestvo, namesto da bi se odpravili na tvegano potovanje, ki je doslej zahtevalo že veliko življenj," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dejal britanski ministrski predsednik.
Dodal je, da nobena država na kraju samem ne pomaga tako kot Velika Britanija, ki je doslej za pomoč regiji namenila 900 milijonov funtov (1,23 milijarde evrov). "Financirali smo zatočišča, hrano, vodo, življenjsko pomembna zdravila za milijone obupanih beguncev, sicer bi se na pot v Evropo odpravilo še več beguncev," je še dejal.
Med obiskom v Španiji je Cameron napovedal, da bo Velika Britanija zagotovila dodatnih 100 milijonov funtov (137 milijonov evrov) humanitarne pomoči za sirsko krizo, s čimer bo britanski prispevek za to krizno žarišče presegel milijardo funtov. "To je največji odgovor Velike Britanije na humanitarno krizo doslej. Nobena druga evropska država se ni približala tej ravni podpore," je zatrdil v Madridu.
Spletna peticija, ki je dobila množično podporo, navaja, da Velika Britanija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne podeli dovolj azilov.
O peticiji bi lahko že prihodnji teden razpravljal britanski parlament, navaja nemška tiskovna agencija dpa. V Veliki Britaniji so namreč poslanci primorani razpravljati o pobudah, ki jih podpre več kot 100.000 ljudi.
Cameronova vlada se je pod pritiskom, naj stori več za begunce, znašla po objavi fotografij trupla utopljenega triletnega sirskega dečka na turški obali, ki je ta teden zakrožila po svetovnem spletu.
Britanskemu premierju je pismo, v katerem je zahtevala sprejem več beguncev, pisala škotska prva ministrica Nicola Sturgeon, nekdanji laburistični notranji minister David Blunkett pa je ocenil, da bi morala Velika Britanija v prihodnjih šestih mesecih sprejeti 25.000 beguncev, navaja britanski BBC.
Zahtevam opozicije po mehčanju trde azilne politike so se po poročanju dpa pridružili tudi nekateri konservativni politiki.
