Erjavec o zadevi glede Skripala: 'Zadeva je nejasna, bizarna. Ni razloga za kakšen ukrep'

Seznam držav, ki so zaradi domnevno ruske zastrupitve dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije, se daljša iz dneva v dan, prav tako v luči tega dogajanja postaja napet tudi odnos med Rusijo in EU ter ZDA. Slovenija za zdaj vztraja pri stališču, da potrebuje več informacij in dokazov, preden se odloči za kakšno ostro politično potezo.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je tako napovedal, da bo za četrtkovo sejo vlade pripravil informacijo glede napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji in pobude za izgon ruskih diplomatov, ki se ji je pridružilo več članic EU, ne pa tudi Slovenija. Erjavec pričakuje razpravo na vladi, sam pa kakih ukrepov ne bo predlagal.

"Zaenkrat menim, da je treba razčistiti, kaj se je sploh zgodilo, zadeva je precej nejasna, precej bizarna. Kar se mene tiče, ne vidim razloga, da bi predlagal kakšen ukrep," je dejal Erjavec po seji vodstva stranke DeSUS, katere predsednik je, .

Razpravo o tem vprašanju so načeli že danes na srečanju koalicije, je še napovedal Erjavec. Razpravo o tem vprašanju so opravili tudi v odboru državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), kot je to v torek napovedal predsednik tega odbora Jožef Horvat (NSi).

Slednji je dejal, da vlada v tem vprašanju ne bi smela sama odločati, ker opravlja tekoče posle. "Tudi to je ena od variant, da vlada o ničemer ne odloča. Moram pa opozoriti, da seveda DZ nima te pristojnosti," je dejal Erjavec.

Pojasnil je še, da bo vladna služba za zakonodajo pripravila natančen odgovor, ali to vprašanje spada pod "tekoče posle" ali ne. "Mnenja se nagibajo, da to ni stvar vlade, ki opravlja tekoče posle. Tudi predsednik DZ tako meni," je še dejal Erjavec. Sam sicer kot minister za zunanje zadeve vseeno meni, "da ni nobenega razloga za kakšno ukrepanje, glede na to, da zadeva ni razčiščena".

To vprašanje je pred srečanjem koalicije komentiral tudi prvak SD Dejan Židan in opozoril, da je treba biti pri obravnavi tega vprašanja zelo previden. Menil je, da zadeva spominja na krizo v Iraku. "Varnostne službe so takrat priskrbele dokaze. Celotni svet je pokleknil pod močnim pritiskom ZDA in Velike Britanije. Na koncu se je izkazalo, da je šlo za invazijo zaradi ekonomskih interesov," je dejal. Posledice pa nosi po njegovem mnenju "Evropa preko migrantov".

Sedaj je treba po Židanovem prepričanju počakati, da bodo dokazi res verodostojni. "Ne skočiti na prvo žogo, pač pa se zavedati, da če kdo, Slovenija razume ruski narod in način njihovega razmišljanja," je dodal.

Po njegovem mnenju je treba predvsem delati na tem, da se število kriz okoli Evrope zmanjšuje, ne pa, "da dobimo vsako leto še eno zraven, stare krize pa niso zaprte".

Vendar v koaliciji o teh vprašanjih očitno niso povsem enotni. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po srečanju koalicijskih partnerjev v izjavi novinarjem spomnila, da je premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, na srečanju Evropskega sveta glasoval za skupno odločitev oz. obsodbo dogodkov v Veliki Britaniji. Prav tako je Slovenija glasno podprla odločitev Nata, premier je tudi odpovedal svoj uradni obisk v Rusiji, je še spomnila Kustec Lipicerjeva.

Slovenija je sicer ena redkih držav, ki se ni pridružila pobudi več držav, da zaradi napada na dvojnega ruskega agenta izženejo ruske diplomate.

Pahor meni, da bi Slovenija morala izkazati solidarnost z Veliko Britanijo

Slovenija ima z Rusijo dobre odnose, prizadeva si za izboljšanje odnosov med Zahodom in Moskvo, toda v nastalih okoliščinah po poskusu atentata v Salisburyju bi morala po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja izkazati solidarnost z Veliko Britanijo ter izpričati enotnost EU in Nata.

Tako so iz predsednikovega urada odgovorili na vprašanje o tem, kako bi po oceni predsednika morala ravnati vlada v luči odločitve več članic EU, Nata in drugih partnerskih držav, da zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji izženejo ruske diplomate.

Pahor se je sicer v torek v Ljubljani sestal z britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey. Govorila sta o okoliščinah nedavnega poskusa umora dvojnega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji in o ukrepih držav zveze Nato in EU glede tega, več o vsebini pogovorov pa v predsednikovem uradu niso hoteli razkriti.

Vse več držav sledi Veliki Britaniji in ZDA

Poleg Velike Britanije in ZDA je najmanj 24 držav ta teden napovedalo, da bodo iz solidarnosti z Veliko Britanijo izgnale ruske diplomate. Velika Britanija trdi, da Rusija stoji za napadom s kemičnim orožjem na Skripalova na jugu Anglije v začetku meseca, zaradi tega je izgnala 23 ruskih diplomatov, Rusija pa je storila enako in izgnala enako število britanskih diplomatov. 

Kot je sporočila luksemburška vlada, je luksemburški zunanji minister Jean Asselborn zaradi "solidarnosti" z Veliko Britanijo glede napada v Salisburyju "poklical luksemburškega veleposlanika v Moskvi na posvet". Po poročanju luksemburških medijev je Asselborn hkrati napovedal, da Luksemburg ne bo izgnal ruskih diplomatov.

"Kar zadeva Luksemburg, imamo zelo omejeno število ruskih diplomatov tukaj in kljub vsem našim prizadevanjem, nismo mogli dokazati, da bi kak vohun ali oseba delala proti interesom Luksemburga," je še dejal zunanji minister.

Luksemburg je geografsko ena od najmanjših držav članic EU, a politično vpliven zaradi položaja države kot ene od ustanoviteljic EU, prav tako je v Luksemburgu sedež več ključnih ustanov povezave.

Bolgarija, ki trenutno predseduje EU, se je prav tako odločila, da bo ravnala podobno, saj je napovedala, da bo iz Rusije na posvet poklicala svojega veleposlanika, ne bo pa izgnala nobenega ruskega diplomata.

Popoldne se je za tak korak odločila tudi Slovaška. Veleposlanik Peter Priputen bo moral domov na posvetovanja, je sporočil zunanji minister Miroslav Lajčak.

Lajčak je poudaril, da gre za resno diplomatsko dejanje. "V več kot 25 letih (od neodvisnosti) še nismo poklicali domov našega veleposlanika iz Moskve na pogovore," je povedal. Dodal je še, da v vladi razmišljajo tudi o morebitnih dodatnih ukrepih.

Črna gora pa se je odločila, da bo izgnala akreditiranega ruskega diplomata. Ta bo moral državo po navedbah črnogorskih oblasti zapustiti v sedmih dneh. Podgorica se je tudi odločila, da bodo odvzeli akreditacijo častnemu ruskemu konzulu v Črni gori.

Odnosi med Črno goro in Rusijo so sicer napeti že od oktobra 2016, ko je prišlo v Črni gori do poskusa državnega prevrata, za katerim naj bi domnevno stala Rusija. Jezo Moskve pa je sprožilo članstvo Črne gore v zvezi Nato, v kateri je članica od lani.

Putin kljub izgonu ruskih diplomatov pripravljen na srečanje s Trumpom

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem pripravljen na srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, čeprav so ZDA zaradi napada na nekdanjega ruskega agenta v britanskem Salisburyju iz države izgnale kar 60 ruskih diplomatov, so danes sporočili iz Kremlja.

"Putin je pripravljen in Rusija je pripravljena na izgradnjo odnosov v obojestransko korist, ki bodo temeljili na zaupanju z vsako državo, vključno z ZDA," je po poročanju ruskih medijev danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Pripravljeni smo, kot so pripravljeni naši nasprotniki ali prijatelji," je dodal.

Dejal je še, da je srečanje med obema predsednikoma odvisno od "ameriške strani, a ruska stran ostaja odprta" za srečanje. Dodal je, da Rusija trenutno nima informacij, ali je Trump pripravljen na srečanju potem, ko so ZDA izgnale ruske diplomate.

V Rusiji še zdaj razmišljajo, kako odgovoriti na zadnji val izgonov ruskih diplomatov na Zahodu, za katerega je ruski zunanji minister Sergej Lavrov okrivil ZDA. "To je rezultat ogromnega pritiska in ogromnega izsiljevanja," je v torek dejal Lavrov.

Rusija vztrajno zanika vpletenost v napad v Salisburyju.

Zdravstveno stanje Skripala in hčerke ostaja slabo

Nečakinja Sergeja Skripala je ob tem dejala, da imata on in njegova prav tako zastrupljena hči Julija le majhne možnosti, da okrevata. Napoved zdravnikov ''res ni dobra,'' je dejala Viktoria Skripal. Z živčnim strupom so Skripalova napadli 4. marca v britanskem Salisburyju. 

''Morda imam le en odstotek upanja. Kar koli jima je bilo dano, jima je to dalo le malo možnosti za preživetje. Če že, bosta invalida do konca življenja,'' je komentirala in dodala, da njegovi mami za incident še vedno niso povedali, saj jo želijo zaščititi. 

''Naša prioriteta je, da zaščitimo mamo, da ne bo ničesar slišala. Izvedela ne bo do zadnjega trenutka. Izvedela bo, ko se bo situacija nekako odvila, če se seveda bo zgodil logičen konec. Če se bo zgodba končala tragično, ji bomo rekli, da sta zbolela,'' je komentirala nečakinja za BBC.

Njegov sosed, ki trdi, da je tudi njegov najboljši prijatelj, pa je za britanske medije dodal, da bi jima morali dovoliti, da umreta. Ross Cassidy je dejal, da Skripala in njegove hčere Julije v bolnišnici ne sme obiskati, a verjame, da sta tako bolna, da upanja za uspešno ozdravitev ni. 

Sosed je tudi zanikal navedbe sodnika, da se v vsem tem času nihče ni zanimal za zdravje nekdanjega vohuna, češ da se na bolnišnico ni obrnil noben znanec pacienta. ''Večkrat sem vprašal policijo, če ga grem lahko obiskati, a so me kategorično zavrnili,'' je dejal. 

''Rečeno nam je bilo, da bosta umsko omejena in menim, da jima to ne bi bilo prav. Mislim, da bi bila smrt odrešitev,'' je dejal sosed, ki meni, da ju umetno ohranjajo pri življenju. 

Policisti so danes sicer razkrili, da sta Skripalova v stik s strupom najverjetneje prišla doma. Nevarnosti za sosede kljub temu ni, navaja BBC.