Erjavec izraelskemu veleposlaniku pojasnil, da bo Slovenija verjetno priznala Palestino

Kot je na današnji novinarski konferenci spomnil minister Karl Erjavec, so na vladi po decembrskem priznanju Jeruzalema za prestolnico Izraela s strani ZDA in v luči tega, da je bližnjevzhodni mirovni proces mrtev, znova razpravljali o priznanju Palestine. Zdaj mora vlada pripraviti predlog za priznanje Palestine, če se bo seveda tako odločila.

Minister pričakuje, da bo seja odbora DZ za zunanjo politiko, na kateri bo ta v sredo obravnaval predlog Levice in še nekaterih poslancev, da bi DZ in s tem Slovenija priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo, prekinjena, nakar bi OZP obravnaval tovrsten predlog vlade in sprejel svoje stališče glede njega.

Na podlagi predloga OZP bi nato o priznanju odločal celoten državni zbor, "glede na stanje v koaliciji" pa Erjavec ocenjuje, "da bi moralo priti do priznanja Palestine". "To sem tudi povedal izraelskemu veleposlaniku in je vzel na znanje," je povedal.

Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da bodo koalicijski poslanci v sredo na seji OZP zavrnili predlog Levice, je Erjavec odgovoril le, da je Slovenija doslej vsako državo priznala na način, da je državni zbor to sprejel na predlog vlade.

Erjavec je tudi spomnil, da je že napovedal, da če se bo postopek nadaljeval, "lahko pričakujemo priznanje Palestine v mesecu marcu oziroma v mesecu aprilu".

Kritiko predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi), češ da je postopek priznanja neodgovorno početje, ki da je v prvi vrsti posledica predvolilnih vzgibov in notranjepolitičnih interesov, je Erjavec spomnil, da NSi podpira priznanje Palestine, da pa dvomi, ali je zdaj pravi trenutek zanj. "A če je bil pravi trenutek za Sveti sedež, zakaj ne bi bil za Slovenijo?" se je vprašal Erjavec.

Na MZZ so sicer po besedah Erjavca zaprosili ostala ministrstva za njihove ocene morebitnih učinkov priznanja Palestine kot samostojne države in, kot kaže, "kakšnih večjih – razen pričakovanih – učinkov ni za pričakovati". Takšna je bila tudi prva ocena ministrstva za finance, kjer pa bodo zdaj vendarle še enkrat preverili, ali je temu res tako.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je sicer glede te ocene možnih finančnih učinkov priznanja Palestine menila, da to ne bi smelo bistveno vplivati na bonitetne ocene Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. Te so v prvi vrsti odvisne od gospodarske kondicije države.

"V tem pogledu je Slovenija učvrstila svoj položaj, s tem pa je seveda tudi manj vpliva zunanjih faktorjev na oblikovanje bonitetnih ocen in na pogoje morebitnega dodatnega zadolževanja," je dejala ministrica. A vendarle je opozorila tudi, da "ne moremo izključiti učinka kakršnihkoli zunanjih dejavnikov", med njimi tudi priznanja Palestine.

Na samem MZZ sicer pričakujejo podobne posledice kot so sledile ob priznanju Palestine s strani Švedske in Svetega sedeža in Erjavec meni, da te za Slovenijo "ne bi bile dramatične". Predvsem bi bilo treba bolje zavarovati slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu, saj bi utegnili priznanju slediti protesti, poleg tega pa bi se v mesecih po priznanju najverjetneje znižala raven odnosov med državama, državniških obiskov na najvišji ravni ne bi bilo.