Erdogan zmagal že v prvem krogu, prejel je več kot polovico veljavnih glasov: 'Turčija je dala lekcijo demokracije celemu svetu'

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na nedeljskih volitvah dobil dovolj glasov za zmago že v prvem krogu, je sporočil predsednik volilne komisije Sadi Guven. Opozicija temu na drugi strani že oporeka in meni, da so volitve zaznamovale tudi številne nepravilnosti.

Predsednik volilne komisije sicer ni navedel številk, koliko odstotkov glasov je prejel Erdogan. Povedal je le, da je prejel več kot polovico veljavnih glasov in da zato drugi krog ne bo potreben.

Po zadnjih podatkih na podlagi 99 odstotkov preštetih glasovnic je Erdogan prejel 52,5 odstotka glasov, njegov glavni tekmec Muharrem Ince pa 31,7 odstotka. Volilna komisija naj bi končne rezultate sicer razglasila v petek.

Zmagala tudi Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj

Erdogan je že ponoči razglasil zmago. "Narod mi je zaupal naloge in odgovornosti predsednika," je dejal v nagovoru v svoji rezidenci v Istanbulu. "Turčija je dala lekcijo demokracije celemu svetu," je dodal.

Poleg tega naj bi na nedeljskih volitvah zmagala tudi Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP). V 600-članskem parlamentu je stranka osvojila 293 sedežev, skrajno desna Stranka nacionalističnega gibanja (MHP), s katero je v koaliciji, pa 50, s čimer imata več kot dovolj sedežev za udobno vladanje.

Erdogan bo s tovrstnim rezultatom oziroma z novo izvolitvijo še dodatno okrepil svoj položaj v državi glede na leto 2014. V državi sicer vlada že od leta 2002, najprej kot premier, nato pa kot predsednik. V Turčiji se s temi volitvami namreč spreminja tudi politični sistem iz parlamentarnega v predsedniškega. Z njim bo novi predsednik dobil več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.

V opozicijskem Nacionalnem zavezništvu z Republikansko ljudsko stranko (CHP) so z rezultati nezadovoljni in opozarjajo, da so se na volitvah pojavljale nepravilnosti. Menijo tudi, da je turška tiskovna agencija Anadolu prehitro objavljala rezultate, ki so šli na roko Erdoganu. Tiskovni predstavnik stranke Bilent Tezcan je navedel, da je agencija navedla, da je bilo preštetih že 90 odstotkov glasov, čeprav jih je bilo dejansko le okoli 40.

Erdogan je pomisleke opozicije že zavrnil. "Upam, da ne bo nihče škodoval demokraciji naše države in postavil pod vprašaj volilni sistem in rezultate volitev, da bi tako prikril lastni poraz," je dejal.

Glavni kandidat CHP, Muharrem Ince je bil v nedeljo zvečer relativno tiho in rezultatov ni komentiral.

Za Erdoganom in Inceom se je na tretje mesto na predsedniških volitvah uvrstil vodja prokurdske stranke HDP Selahattin Demirtas, ki naj bi prejel nekaj več kot osem odstotkov glasov. Glede na to, da je kampanjo vodil iz zapora, v katerem je od novembra 2016, je to velik uspeh. Tudi HDP je na parlamentarnih volitvah prejela okoli 11,5 odstotka glasov in tako presegla desetodstotni prag ter postala druga največja opozicijska stranka.

Čestitke tujih državnikov

Erdoganu je ob zmagi že čestitalo več tujih državnikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pozdravil Erdoganovo "veliko politično avtoriteto". Putin je po navedbah Kremlja dejal tudi, da rezultat volitev v Turčiji kaže na množično podporo, ki jo uživa Erdogan. Poudaril je, da so med razlogi zanjo prizadevanja za rešitev turških socialnih in gospodarskih izzivov ter okrepitev položaja države v mednarodnem prostoru.

Iranski predsednik Hasan Rohani pa se je zavzel za nadaljnjo krepitev "prisrčnih in bratskih odnosov" med sosednjima državama. Ankara in Teheran bi si morala po njegovem mnenju še naprej prizadevati za dodaten napredek na področju varnosti in svobode v regiji.

Erdoganu je čestital tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je poudaril, da je stabilnost Turčije pomembna za celotno Evropo. Ta je po Orbanovem mnenju "pred nešteto zahtevnimi varnostno-političnimi izzivi, za reševanje katerih je predvidljivo in učinkovito sodelovanje s Turčijo nujno".

Tekmec priznal poraz

Muharrem Ince, glavni Erdoganov tekmec, je priznal poraz in sprejel volilne rezultate. Erdogana je ob tem pozval, naj bo voditelj vseh 80 milijonov prebivalcev Turčije. "Ste predsednik vseh nas," je dejal.

Ince, kandidat glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP), je upal, da bi se z Erdoganom pomeril še v drugem krogu, a si je aktualni turški predsednik nov mandat priboril že v nedeljo.

"Sprejemam te rezultate volitev," je dejal Ince na novinarski konferenci. Priznal je, da je Erdogan dobil več kot 10 milijonov glasov več od njega.

A hkrati je dejal, da so bile volitve nepoštene. Opozoril je, da je imel med predvolilno kampanjo na voljo precej manj časa na televiziji, zaradi česar je na novinarski konferenci zahteval, da jo zapusti novinar nacionalne televizije TRT. Kot je dejal, je televizija bolj ali manj ignorirala njegove predvolilne aktivnosti. Novinar TRT je njegovo zahtevo upošteval in odšel.

Ince je namignil tudi, da so poneverjali glasove, kar naj bi zabeležili opazovalci njegove stranke na voliščih. Bolj konkreten pri obtožbah pa ni želel biti. Je pa napovedal, da "se bo še naprej boril, dokler Turčija ne bo Turčija za vse".

V Natu in EU ob novi Erdoganovi zmagi izpostavljajo pomen partnerstva s Turčijo

V zvezi Nato in EU so v prvih odzivih na vnovično zmago Erdogana izpostavili pomen partnerstva s Turčijo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Erdoganu čestital ob poudarku, da zavezništvo temelji na vrednotah, kot sta demokracija in vladavina prava.

Stoltenberg, ki se v Luksemburgu udeležuje zasedanja zunanjih in obrambnih ministrov EU, je čestital Erdoganu za še en petletni predsedniški mandat in Turkom za visoko volilno udeležbo.

Turčija je po Stoltenbergovih navedbah "ključna zaveznica" iz številnih razlogov, zaradi strateške lege in pomembnega prispevka v boju proti teroristični skupini Islamska država.

Obenem je šef Nata izpostavil, da zavezništvo temelji na vrednotah, kot sta demokracija in vladavina prava, kar poudari vselej ob obiskih v prestolnicah članic, tudi v Ankari.

Tudi iz EU že prihajajo prvi odzivi. V Evropski komisiji upajo, da bo pod Erdoganovim vodstvom Turčija ostala zavezana partnerica EU pri soočanju z vprašanji v vzajemnem interesu: migracijami, varnostjo, regionalno stabilnostjo in bojem proti terorizmu.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn vidi priložnost za demokratičen zasuk: "Erdogan je zdaj vsemogočen, ne samo de facto, ampak tudi formalno. Včeraj je govoril o demokraciji. Zdaj naj jo pokaže."

Vse je namreč v Erdoganovih rokah: izpusti lahko politične zapornike, odpravi izredno stanje, pojasnjuje Asselborn, ki upa, da bo spet mogoče najti duh izpred leta 2005, ko je unija sprejela odločitev o začetku širitvenih pogajanj s Turčijo.