Turški general v priporu Akin Öztürk na današnjem zaslišanju pred sodiščem v Ankari ni priznal sodelovanja pri poskusu državnega udara. Nekateri turški mediji so pred tem sicer poročali o njegovem priznanju, a so kasneje svoje poročanje preklicali. Sodišče naj bi odločalo o podaljšanju pripora za Öztürka in 26 drugih generalov in admiralov.
"Nisem oseba, ki je načrtovala ali vodila udar. Kdo ga je načrtoval in usmerjal, ne vem," je dejal nekdanji vodja turških letalskih sil, ki je bil tudi član vrhovnega vojaškega sveta. Tako identiteta vodje petkovega spodletelega vojaškega udara ostaja neznana.
Öztürka so aretirali po petkovem spodletelem poskusu državnega udara. Na fotografijah iz pripora pa je videti Öztürka okrvavljenega, utrujenega in z obvezanim ušesom.
General je že ob prijetju zanikal vpletenost v puč in naj bi zatrjeval, da ga je želel ustaviti.
Öztürk je eden od 112 generalov in admiralov, ki so jih pridržali po petkovem dogajanju. Od tega so jim 50 grozi sodni proces.
Turški premier: Odločitve o smrtni kazni ne bomo sprejemali v naglici
Turški premier Binali Yildirim je sicer danes zagotovil, da bo Turčija po petkovem poskusu državnega udara delovala v okviru zakona, ko gre za morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni, pa ne bo ukrepala v naglici. Oblasti so doslej aretirale že prek 7500 osumljencev.
Pučisti bodo poklicani na odgovornost za vsako prelito kapljico krvi, je danes poudaril Yildirim. Hkrati je zagotovil, da bo Turčija ravnala v okviru zakona. Ankaro so k spoštovanju vladavine prava po poskusu državnega udara pozvali tako v ZDA kot v EU.
Ko gre za morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni v Turčiji, ki prav tako skrbi Zahod, pa je turški premier danes povedal, da se odločitev o tem ne bo sprejemala v naglici, "ni pa mogoče ignorirati volje ljudstva". Za uvedbo smrtne kazni je sicer potrebna razprava v parlamentu in sprememba ustave. "Gre za zadevo, o kateri je treba razmisliti do podrobnosti, o njej razpravljati v parlamentu, zanjo je potrebna sprememba ustave," je naštel Yildirim.
Erdogan: Zakon o uvedbi smrtne kazni bom potrdil, če ga bo sprejel parlament
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v prvem pogovoru po petkovem spodletelem vojaškem udaru danes dejal, da bo zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni podpisal, če ga bo pred tem potrdil turški parlament.
"Seveda bo za sprejetje ustavnih ukrepov potrebna razprava v parlamentu. Voditelji se bodo morali sestati in razpravljati o tem," je izpostavil. "Če bodo razpravljali o tem, bom kot predsednik sprejel vsako odločitev parlamenta," je še dejal turški predsednik, ki je petkov poskus udara označil za "čisti zločin izdaje".
Po poročanju CNN bo Erdogan v prihodnjih dneh ZDA podal tudi uradno prošnjo za izročitev Fethullaha Gülena, ki živi v izgnanstvu v ZDA. Gülen, nekdanji Erdoganov tesen sodelavec, sicer vztraja, da z udarom nima nič, in ga obsoja.
Ameriški državni sekretar John Kerry je sicer danes v Bruslju zatrdil, da bodo ZDA taki prošnji ugodile, če bo Turčija predstavila dovolj trdne dokaze za njegovo vpletenost v načrtovani vojaški udar. "Obtožbe ne zadostujejo," je dejal.
Zunanji ministri EU obsodili poskus udara v Turčiji, pozvali k stabilizaciji razmer
Zunanji ministri EU so v Bruslju danes ostro obsodili poskus vojaškega udara v Turčiji in izrazili podporo legitimnim institucijam v državi. Ankaro so hkrati pozvali k spoštovanju demokratičnih načel in se zavzeli za stabilizacijo razmer v državi. Strinjali so se tudi, da bi morebitna uvedba smrtne kazni zavrla turško približevanje EU.
Ministri so pozvali k spoštovanju ustavnega reda Turčije in poudarili pomen vladavine prava. Ključno je zagotoviti polno spoštovanje vseh demokratičnih institucij v državi, vključno z izvoljeno vlado in parlamentom, so zapisali v sklepih, ki so jih sprejeli ob koncu zasedanja. Turške oblasti, vključno s policijo in varnostnimi silami, so pozvali k zadržanosti. Potrebno je storiti vse, da bi se izognili nadaljnjemu nasilju, zaščitili življenja in ponovno vzpostavili mir, so poudarili v Bruslju.
Zunanji ministri EU so poudarili potrebo po spoštovanju demokracije, človekovih in temeljnih pravic ter pravice do poštenega sojenja v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še zlasti protokola, ki se nanaša na odpravo smrtne kazni. EU je pri tem spomnila, da je nedvoumna zavrnitev smrtne kazni ključni element evropskega pravnega reda.
EU ima Turčijo še vedno za partnerja, je na novinarski konferenci ob koncu zasedanja dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Pri tem ni izključila možnosti, da bi v prihodnje prišlo do premisleka o novi strategiji v odnosih s Turčijo, a v tem trenutku je po njenem najpomembneje, da se razmere stabilizirajo.
Vsi si želimo, da bi se zadeve čimprej stabilizirale in umirile, je dejal tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Po njegovih besedah je preuranjeno dajati kakršnokoli oceno glede dogajanja v Turčiji, tudi glede smrtne kazni. Za zdaj se to samo omenja, o tem še ni padla nobena odločitev, je opozoril minister. "Treba je vedeti, da po takšnih dogodkih obstaja napetost tudi v vladajoči strukturi. Ko se bodo zadeve umirile, bomo lažje ocenili, če so ti dogodki kakorkoli vplivali na prihodnjo pot Turčije," je še dejal. So se pa ministri strinjali, da če bi se napoved o uvedbi smrtne kazni uresničila, bi to zavrlo približevanje Turčije EU.
Svet Evrope je ob tem Turčijo danes opozoril, da bi bila ponovna uvedba smrtne kazni v nasprotju z njenim članstvom v SE. "Nobena država članica ne more izvrševati smrtne kazni," je dejal generalni sekretar SE Thorbjorn Jagland. "To je dolžnost," je dodal. Poudaril je, da je Turčija ratificirala protokole o človekovih pravicah, ki prepovedujejo smrtno kazen v vseh okoliščinah. Turčija je članica SE postala leta 1949.
Javni uslužbenci se morajo vrniti z dopustov
Turški premier je danes do nadaljnjega odpovedal dopust za vse javne uslužbence. Zaposleni, ki so že na počitnicah, se morajo na svoja delovna mesta vrniti v najkrajšem možnem času, so sporočili iz kabineta predsednika turške vlade. Ukrep je prizadel tri milijone javnih uslužbencev po vsej državi.
Po spodletelem udaru začeli preiskavo tudi v Natovem oporišču Incirlik
Dva glavna turška tožilca sta danes v spremstvu policije začela preiskavo zračnega oporišča Incirlik, ki ga ZDA uporabljajo za izvajanje zračnih napadov na položaje skrajne skupine Islamske države (IS).
V oporišču, ki leži v bližini sirske meje, so v soboto prijeli tudi generala in enajst častnikov, ki jih sumijo podpore vojaškemu udaru. V oporišču so zasežena letala, ki so jih uporabili v vojaškem udaru, polnili z gorivom.
Zaradi napetih razmer v Turčiji in posledično zaprtega turškega zračnega prostora so ZDA v soboto začasno ustavile napade na položaje IS iz oporišča Incirlika. V nedeljo so napade znova zagnale.
V vojaškem udaru umrlo okoli 290 ljudi
V petkovem poskusu vojaškega udara je bilo po najnovejših podatkih ubitih 290 ljudi. Yildirim je že dopoldne razkril tudi, da je v poskusu udara umrlo 145 civilistov. Ubitih je bilo tudi 60 vladi zvestih policistov in trije oblastem privrženi vojaki. Ranjenih je bilo 1491 ljudi. Na strani pučistov je bilo po besedah Yildirima ubitih 24 ljudi, 50 pa ranjenih. Turško zunanje ministrstvo je sicer pred tem objavilo, da je bilo ubitih več kot 100 pučistov.
Po poskusu udara so doslej priprli 7543 ljudi, med njimi 100 policistov, 6038 vojakov, 755 sodnikov in tožilcev ter 650 civilistov. Za 316 priprtih so odredili nadaljnje pridržanje.
Med pridržanimi so 103 generali in admirali, med njimi domnevna vodja puča, general Mehmet Disli in nekdanji vodja letalskih sil, general Akin Öztürk.
Spremenila se je tudi uradna terminologija v zvezi s pučisti, saj jih turško zunanje ministrstvo po novem označujejo za teroristično skupino.
Zaradi grožnje evakuirali turški parlament
Zaradi neznane varnostne grožnje so danes evakuirali turški parlament, je po poročanju turških medijev prek družbenega omrežja Twitter sporočil opozicijski poslanec Ziya Pir.
"Obveščeni smo bili o napadu. Meclis je bil evakuiran," je po poročanju turškega časnika Cumhurriyet na Twitterju zapisal Pir.
Turški parlament so napadli tudi med petkovim spodletelim vojaškim udarom. Prva bomba je glede na posnetek enega od poslancev parlament zadela še v času zasedanja. Poslanci so stavbo zapustili prek strehe.
'Skušali smo si rešiti življenja'
Danes je grško pravosodje osmim pripadnikom turške vojske, ki so po spodletelem petkovem vojaškem udaru v Turčiji v soboto s helikopterjem pobegnili v Grčijo, dalo tri dni časa za pripravo zagovora. Grško tožilstvo jih je v nedeljo obtožilo nezakonitega vstopa v državo in kršenja grškega zračnega prostora. Pred sodnika bodo torej stopili 21. julija.
Osmerica, ki je v Grčiji zaprosila za politični azil, zanika sodelovanje v državnem udaru. Moški trdijo, da so si skušali rešiti življenje, potem ko so policisti začeli streljati nanje.
Grški premier Aleksis Cipras je v sobotnem telefonskem pogovoru dejal turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, da bo azilni postopek stekel kmalu in do bo v skladu z mednarodnim pravom in pogodbami o človekovih pravicah. Po ocenah grške vlade naj bi za postopek potrebovali dva tedna. Spomnimo naj, da Ankara zahteva izročitev osmih turških državljanov.
Napad na istanbulskega podžupana
Dva oborožena moška sta danes vdrla v mestno hišo istanbulske občine Sisli in streljala na podžupana te občine Cemila Candasa. Podžupan je bil ranjen v glavo in je v kritičnem stanju. Policija je strelca prijela.
Občino Sisli vodi opozicijska republikanska ljudska stranka CHP. Ni še znano, ali je ta dogodek povezan s poskusom državnega udara v Turčiji.
Čistka se je začela takoj, aretacije še trajajo
Če jih bo Grčija izročila Turčiji, jih najverjetneje čaka aretacija, tako kot ostale, ki jih Ankara sumi prevratništva. Turške oblasti so čistko, predvsem v vojski in sodstvu, začele takoj po spodletelem udaru. Ob tem so napovedale, da se bodo aretacije nadaljevale, kar se je tudi zgodilo.
Med drugim so pripadniki posebnih enot policije danes preiskali prestižno vojaško akademijo v Istanbulu. Aretirali so tudi generala Dislija, ki je v petek zvečer vodil operacijo zajetja poveljnika generalštaba turške vojske generala Hulusija Akarja.
Doslej naj bi po poročanju medijev pridržali 103 generale in admirale. Sodišča zdaj odločajo, ali bodo ostali v priporu.
27 oseb je danes že stopilo pred sodnika v Ankari. Vsi so vidno poškodovani in v slabem stanju.
Spodleteli vojaški udar je po mnenju turške vlade vodil nekdanji vodja turških letalskih sil Öztürk, ki je bil tudi član vrhovnega vojaškega sveta. 64-letni Öztürk je bil poveljnik turških zračnih sil do avgusta lani. Po izteku mandata je ostal član vrhovnega vojaškega sveta. Gre za starejšega moškega v modro-beli-zeleni črtasti majici.
Pojavile so se tudi fotografije, na katerih množice moških, oblečenih le v spodnjice in zvezanih rok, kleči ali pa leži v nekakšnih hangarjih in telovadnicah. Gre za fotografije, ki jih je turška spletna stran Hürriyet objavila že v soboto, gre pa za vojake, ki so jih prijeli v Istanbulu in Ankari.
Nekateri vojaki naj bi po aretaciji izjavili, da niso vedeli za kaj gre in da so mislili, da gre za vajo:
V Savdski Arabiji pa so pridržali turškega vojaškega atašeja v Kuvajtu. Mikaila Gulluja so na zahtevo Turčije prijeli na letališču v mestu Daman, od koder je želel leteli v Nemčijo, so poročali savdski mediji.
Vlada je danes v Istanbul napotila dodatnih 1800 pripadnikov posebnih enot policije, ki bodo v oklepnih vozilih nameščeni na strateških točkah v mestu. Poveljnik istanbulske policije Mustafa Caliskan je izdal ukaz, naj policijske enote brez opozorila streljajo na vse neznane helikopterje. Naj spomnimo, da so pripadniki vojske, ki so izvedli poskus udara, v petek zvečer uporabili tako helikopterje kot tudi bojna letala.
Minulo noč so celoten zračni prostor nad Turčijo preletavala vojaška letala F-16.
Vse skupaj zrežirano?
Že prvi dan, ko so v svet prišle informacije, kaj se dogaja v Turčiji, so se pojavila tudi ugibanja, da je celoten puč zrežiran s strani Erdogana in njegovih tesnih sodelavcev, saj naj bi se tako želeli okrepiti na oblasti.
Del vojske, ki se je uprl, je bil številčno tako skromen, da je že nenavadno, da so se sploh odločili za izvedbo puča.
Državni udar se je začel odvijati v petek v večernih urah, že v soboto pa so se vrstile aretacije pučistov in njihovih podpornikov. Erdogan je že v dopoldanskih urah zagnal čistko - tudi v sodstvu.
Iz sveta je Erdogan sicer prejel podporo, saj je izvoljen na demokratičnih volitvah, a kljub temu obstaja strah, kakšne povračilne ukrepe bo sprejel. Ta udar je bil za Erdogana namreč več kot dobrodošel. Oblasti celo preverjajo, ali lahko uzakonijo smrtno kazen za prevratnike. Erdogan sicer miri, da niso maščevalci, a da bo državo očistil virusov in metastaz.
V Turčiji je bila smrtna kazen odpravljena leta 2004, in sicer na pobudo Evropske unije. Zadnja smrtna kazen je bila izvršena leta 1984.
Preberite tudi: Kaj o celotnem dogajanju v Turčiji pravi doktor političnih znanosti Ahmet Erdi Öztürk?
Zunanji ministri EU so Turčijo po spodletelem vojaškem udaru danes pozvali k zadržanosti in spoštovanju pravne države. Pred začetkom zasedanja v Bruslju so izrazili zaskrbljenost nad morebitnimi povračilnimi ukrepi proti tistim, ki so udar načrtovali. Posvarili so tudi proti morebitni uvedbi smrtne kazni, o čemer razmišljajo turške oblasti.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je poudarila, da je treba spoštovati pravno državo. Skupaj z zunanjimi ministri bomo sporočili, da poskus vojaškega udara ne pomeni, da spoštovanje pravne države in sistema nadzora v državi ni pomembno, je dejala.
Tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je opozoril, da kaznovanje tistih, ki so načrtovali udar, ne sme vključevati ukrepov, ki bi lahko vodili k avtoritarni državi.
"Zelo pomembno je, da obe strani pokažeta zadržanost in zmernost," je menil novi britanski zunanji minister Boris Johnson.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je bil bolj neposreden. Po njegovih besedah bi bilo nesprejemljivo, da bi Turčija po petkovem poskusu vojaškega udara uvedla smrtno kazen. To možnost je v nedeljo nakazal turški predsednik Erdogan.
To predstavlja problem v odnosih z Evropsko unijo, je ob prihodu na zasedanje opozoril belgijski zunanji minister Didier Reynders.
Številne aretacije in čistke v državi po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jean Asselborna niso v skladu s pravno državo.
Spregovoril je tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je dejal, da mu je turški kolega Mevlut Cavusoglu zagotovil, da bo Turčija šla naprej po evropski poti. To si želi tudi Slovenija, ki, kot je danes v Bruslju dejal Erjavec, meni, da je treba spoštovati demokratične institucije. Minister še pričakuje, da v Turčiji v napetih razmerah po poskusu vojaškega udara ne bo uvedbe smrtne kazni.
Cavusoglu mu je v telefonskem pogovoru v nedeljo zagotovil, da državni udar ni uspel in da bo Turčija nadaljevala po poti v EU. Obenem se je zahvalil Sloveniji za izraženo podporo.
Stališče Slovenije je, da je treba spoštovati demokratične institucije, je dejal Erjavec pred začetkom zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju. Kaj se bo v prihodnje dogajalo v Turčiji, je po besedah Erjavca težko napovedati. A glede na pogovor s turškim ministrom smo lahko optimistični, da ne bo prišlo do neke radikalne spremembe, kar se tiče prihodnosti Turčije, je še zatrdil.
Ob tem je spomnil, da je Turčija pomemben regionalni igralec, zlasti v luči reševanja kriz v soseščini, kot so sirska, iraška in migrantska kriza. Politična stabilnost Turčije je izjemnega pomena za stabilnost regije. Turčija ni samo politični, ampak tudi pomemben gospodarski partner ne samo EU, pač pa tudi Slovenije, je opozoril Erjavec.
Slovenija si želi, da bi Turčija šla po evropski poti in da smrtna kazen, kljub nekaterim pozivom v zadnjih dneh, ne bi bila uvedena. "Upamo, da do uvedbe smrtne kazni ne bo prišlo. Jasno sporočilo Turčiji na današnjem zasedanju bo, da EU tega ne podpira," je poudaril Erjavec.
KOMENTARJI (1007)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.