Turčija proti Nizozemski uvedla sankcije, Erdogan napadel Merklovo, na kocki naj bi bil tudi dogovor o beguncih

Zunanja ministrstva več evropskih držav so posodobila varnostna priporočila glede potovanj v Turčijo. Nizozemci so danes opozorili, naj bodo državljani v luči nedavnega diplomatskega spora v Turčiji bolj pozorni in naj se izogibajo lokacij, kjer se zbira večje število ljudi. Podobno svetujejo tudi na avstrijskem in nemškem zunanjem ministrstvu.

Nizozemsko zunanje ministrstvo je tako danes izdalo opozorilo za nizozemske državljane v Turčiji. "Od 11. marca 2017 potekajo med Turčijo in Nizozemsko diplomatski spori. Državljani bodite pozorni po celi Turčiji in se izogibajte shodom in lokacij, kjer se zbira večje število ljudi," so zapisali v opozorilu.

Avstrijsko zunanje ministrstvo je med drugim svoje državljane pozvalo, naj imajo pri sebi vedno osebni dokument, saj se lahko razmere hitro zaostrijo, zaradi izrednih razmer pa so bolj pogosti tudi naključni pregledi oseb, piše na spletni strani ministrstva. Podobno kot nizozemsko zunanje ministrstvo pa prav tako svarijo pred lokacijami, kjer se zbira večje število ljudi, ter shodi in demonstracijami.

Avstrijcem svetujejo še večjo previdnost pri uporabi javnega prometa in na lokacijah, kjer se zbira veliko število ljudi, kot so na primer nakupovalna središča in turistične znamenitosti. Ministrstvo pa močno odsvetuje kritiziranje Turčije in turških politikov ter simpatiziranje s terorističnimi organizacijami na javnih mestih, saj je to prepovedano.

Opozorilo na spletni strani nemškega zunanjega ministrstva sicer ni bilo aktualizirano že od konca januarja, vendar so že takrat izdali opozorilo pred zadrževanjem na bolj pretočnih lokacijah in shodih ter da so napadi v Turčiji pogosto uperjeni proti tujcem. Zaradi izrednih razmer pa podobno kot Avstrijci opozarjajo pred nepredvidljivo zaostritvijo razmer in pogostejšimi naključnimi pregledi osebnih dokumentov.

Osebam, ki bodo dejavne proti turškim oblastem, lahko preprečijo izhod iz države, so še opozorili na nemškem zunanjem ministrstvu. Med dejavnosti proti turškim oblastem so na ministrstvu navedli tudi domnevne povezave s klerikom Fethullahom Gülenom, ki ga turške oblasti krivijo za lanskoletni poskus državnega udara. Dodatno opozarjajo na omejeno konzularno pomoč, če ima pridržana oseba poleg nemškega tudi turško državljanstvo.

Slovensko zunanje ministrstvo še brez posebnih opozoril

Slovensko zunanje ministrstvo ni izdalo posebnega opozorila. Še vedno odsvetujejo vsa nenujna potovanja v določene predele Turčije ter opozarjajo, da obstaja povečana verjetnost novih terorističnih napadov. Podobno kot ostala zunanja ministrstva odsvetujejo zadrževanje na lokacijah, kjer se zbira večje število ljudi ter da so razmere negotove, varnostni ukrepi pa poostreni. Pred aprilskim referendumom v Turčiji odsvetujejo zadrževanje na krajih, kjer potekajo javni shodi in zborovanja.

Sicer pa večina evropskih zunanjih ministrstev opozarja pred možnostjo terorističnih napadov v Turčiji ter svetuje izogibanje krajev ob meji s Siriji in Irakom.

Na proturškem protestu v Amsterdamu šest aretiranih

Nizozemska policija je sporočila, da so v nedeljo zvečer na proturškem protestu v Amsterdamu, ki se je sprevrgel v izgrede, aretirali šest oseb. Protesti so izbruhnili, ker so nizozemske oblasti turškemu zunanjemu ministru Mevlütu Cavusogluju preprečile prihod v Rotterdam na zborovanje pred turškim referendumom o spremembi ustave. Nizozemske oblasti so prihod na turški konzulat v Rotterdamu preprečile tudi turški ministrici za družino in socialne zadeve Fatmi Kaya ter jo pospremile nazaj do nemške meje.

Na protestu v Amsterdamu se je v nedeljo zbralo nekaj sto prebivalcev turškega porekla. Zvečer je izbruhnilo nasilje, ko so protestniki začeli divjati po ulicah in policijo obmetavati s kamenjem. Policisti so odgovorili z vodnim topom in gumijevkami.

To je bila že druga noč nemirov na Nizozemskem, povezana z napetostmi med turškimi in nizozemskimi oblastmi zaradi prepovedi prihoda turškim politikom. V soboto zvečer so v Rotterdamu aretirali več oseb.

S sobotnimi protesti pred konzulatom v Rotterdamu je povezana tudi ena od dveh protestnih not, ki jih je Turčija danes izročila nizozemskemu odpravniku poslov v Ankari Daanu Feddu Huisingi. Turško zunanje ministrstvo je kritiziralo nesorazmerne ukrepe policije proti "ljudem, ki so uveljavljali pravico do mirnega zbiranja". Po več urah mirnega protestiranja so namreč policisti na konjih in s psi skušali razgnati množico več kot 1000 ljudi. V drugi noti odpravniku poslov, ki so ga danes že tretji dan zapored poklicali na pogovor na turško zunanje ministrstvo, pa so obsodili ravnanje s turško ministrico, ki so jo v soboto izgnali iz Nizozemske. S takšnim ravnanjem je po njihovem mnenju Haag kršil dunajsko konvencijo. Zunanje ministrstvo je zapisalo, da pričakujejo pisno opravičilo nizozemskih oblasti. Pozvalo jih je tudi k preiskavi teh dogodkov in obtožbi odgovornih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nizozemske volitve v luči diplomatskega spora s Turčijo

V državi sicer se končuje kampanja pred sredinimi parlamentarnimi volitvami, ki jo je minuli konec tedna zasenčil spor s Turčijo. Drevi se bosta na televiziji soočila dosedanji premier Mark Rutte, ki utegne na tem položaju ostati tudi po volitvah, in skrajni desničar Geert Wilders, ki se mu v sredo obeta zmaga.

Wilders, ki svojo kampanjo gradi na nasprotovanju islamu, naj bi glede na izide anket v sredo dobil največ glasov, a najverjetneje premalo za oblikovanje vlade. Druge stranke so medtem dale vedeti, da ne bodo šle v koalicijo s skrajnim desničarjem. Dosedanji liberalni premier Rutte ima zato dobre možnosti, da ostane na položaju tudi po volitvah.

Kampanjo je v zadnjih dneh zasenčil spor s Turčijo, potem ko je Nizozemska v soboto izgnala turško ministrico za družino in socialno politiko, turškemu zunanjemi ministru pa preprečila pristanek v državi. Ministra sta želela sodelovali na zborovanjih v nizozemskih mestih pred aprilskim referendumom o novi ustavi v Turčiji, s katerim bodo uvedli predsedniški sistem.

Turški predsednik Reccep Tayyip Erdogan je po poročanju BBC nizozemsko vlado opozoril, da bo za to dejanje "plačala" in nizozemske oblasti označil za fašistične. Nizozemski premier Rutte od turškega predsednika sedaj zahteva opravičilo. Po mnenju opazovalcev je njegovo ostro stališče do Turčije v veliki meri predvsem posledica želje preprečiti, da bi imel Wilders koristi od spora z Ankaro.

Erdogan je zahodne države obtožil islamofobije in zahteval, da mednarodne organizacije ukrepajo s sankcijami proti Nizozemski. "Mislil sem, da so dnevi nacizma mimo, a sem se očitno zmotil. Nacizem na zahodu še vedno živi," je dejal Erdogan in se zahvalil francoskim oblastem, da so Cavosogluju dovolile potovanje v Metz, kjer je govoril zbrani množici na shodu. Po njihovem srečanje namreč ne ogroža javne varnosti, je pa francoski zunanji minister kljub temu pozval Turke, naj se izogibajo provokacijam. Rutte je bil ob primerjavi z nacisti ogorčen: "Naša dežela je bila med drugo svetovno vojno bombardirana s strani nacistov. Popolnoma nesprejemljivo je govoriti o tem na tak način."

Države zaskrbljene, kako zagotoviti varnost na javnih shodih

Ko še poroča BBC, so švedske oblasti v Stockholmu odpovedale zborovanje, ki naj bi bilo v nedeljo, udeležiti pa se ga je nameraval tudi turški minister za kmetijstvo. Danski premier Lars Lokke Rasmussen je na drugi strani prestavil načrtovan obisk s turškim kolegom rekoč, da je zaskrbljen "zaradi demokratičnih načel, ki so v Turčiji pod hudim pritiskom". Več držav, med njimi tudi Nemčija, je izpostavilo prav vprašanje varnosti na teh javnih shodih. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je dejal, da naj Erdogan ne podpihuje Turkov, ki živijo v tujini, saj bi to zgolj povzročilo dodatna trenja. 

Turčija EU rožlja z migranti

Turški minister za evropske zadeve Omer Celik je danes izjavil, da bi morala Turčija v luči spora z Nizozemsko zaradi prepovedi udeležbe turških ministrov na predreferendumskih zborovanjih ponovno oceniti dogovor z Evropsko unijo o zajezitvi migrantskega toka. "Turčija bi morala znova oceniti vprašanje prehoda po kopnem" v skladu z dogovorom z EU, sklenjenim marca lani, je dejal turški minister.

Po njegovem mnenju je treba prečkanje Egejskega morja, med katerim je umrlo več sto migrantov, preprečiti, ker gre za človeško odgovornost, o kopenskem delu dogovora pa bi morali znova razmisliti. Turčija se je s sporazumom zavezala sprejeti vse migrante, ki prihajajo z njenega ozemlja na grške otoke, EU pa k preselitvi neposredno iz Turčije v države članice toliko sirskih prosilcev za azil, kolikor jih bo nezakonito prišlo v Grčijo.

V Turčiji aprila referendum, ki bi lahko dal Erdoganu še več pooblastil

Turki bodo 16. aprila odšli na referendum in odločali o tem, ali naj dajo predsedniku še več pooblastil. Erdogan bi lahko v primeru pozitivnega izida po lastni presoji imenoval ministre , upravljal z vsem državnim premoženjem, sam izbiral višje sodnike in sprejemal določene zakone. Pa ne le to - kot predsednik bi lahko tudi razglasil izredno stanje in razpustil parlament. 

V tujini živi 5,5 milijona Turkov, 1,4 milijona od teh jih prebiva v Nemčiji. Vsi se borijo za njihove glasove, prav zato so sklicali številna množična zborovanja, med drugim tudi v Avstriji in na Nizozemskem.