Čeprav je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan še včeraj zavračal sestanek "z nižjimi" predstavniki ameriške vlade, kot sta podpredsednik Mike Pence in zunanji minister Mike Pompeo, je naposled le sprejel ameriškega državnega sekretarja, četudi v zelo hladnem ozračju. Vseeno pa sta prišla do dogovora za pretdnevno prekinitev ognja na severovzhodu Sirije.
Pence je sporočil, da sta se s turškim predsednikom dogovorila o prekinitvi ognja v Siriji. Turčija naj bi za 120 ur ustavila vojaške operacije, da dovoli umik kurdskih sil iz tako imenovanega varnega območja, nato naj bi se ofenziva končala, je pojasnil v Ankari. Ameriški predsednik Donald Trump je prekinitev ognja označil za "neverjeten razplet".
Visoka odposlanca Donalda Trumpa sta v Ankaro prispela z nalogo, da v turškega voditelja prepričata v zaustavitev ofenzive proti Kurdom. Pismo ameriškega predsednika, v katerem ga Trump poziva k zgodovinski odgovornosti, je domnevno romalo naravnost v koš za smeti.
Kaj predvideva dogovor?
V zameno za zaustavitev ofenzive je Erdogan od ZDA dobil preklic sankcij. ZDA so se zavezale, da v naslednjih 120 urah ne bodo uvajale novih sankcij, ko pa bo ofenziva povsem sklenjena in bo oblikovano varno območje, pa bodo ukinjene tudi sedanje sankcije, ki prizadevajo tri ministrstva in 50-odstotne carine na uvoz jekla iz Turčije v ZDA.
Dogovor med ZDA in Turčijo med drugim predvideva, da se vojaške operacije lahko izvajajo le proti teroristom, ki v tem primeru niso opredeljeni. Za Turke so Kurdi teroristi, čeprav so se doslej borili z ZDA proti teroristom IS. Že v prvi točki ZDA izražajo razumevanje za turške varnostne skrbi na južni meji, kar je bil tudi razlog za ofenzivo proti Kurdom v Siriji.
Turčija se v sporazumu zavezuje, da bo varovala življenja civilistov v svojem varnem območju, ki ga bo nadzirala pretežno turška vojska.
Trump je po najavi dogovora na Twitterju dogovor označil za odlično novico in se zahvalil Erdoganu. Zatrdil je, da bodo s tem rešili več milijonov življenj.
"Pred tremi dnevi takega dogovora ne bi bilo mogoče skleniti. Moralo je biti nekaj trde ljubezni. Ponosen na vse," je med drugim tvital Trump in menil, da je to velik dan za civilizacijo. Tvitnil je tudi, da so si ljudje za ta dogovor prizadevali dolga leta.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je potrdil, da bodo ofenzivo prekinili, dokler se kurdski borci ne bodo umaknili z območja. "Operacijo bomo prekinili, ne ustavili," je povedal novinarjem. Dodal je, da bo Turčija ofenzivo končala šele, ko se bodo kurdske milice popolnoma umaknile iz regije.
"To ni premirje," je še poudaril turški zunanji minister. "Premirje skleneta strani v konfliktu," je pojasnil.
Sirija bo odgovorila na turško invazijo
Sirski predsednik Bašar al Asad je obljubil, da se bodo turški ofenzivi na severovzhodu Sirije zoperstavili "z vsemi zakonitimi sredstvi". To je njegov prvi odziv, odkar se je na poziv tamkajšnjih polavtonomnih kurdskih oblasti na območje vrnila sirska vojska.
Turško ofenzivo je Asad obsodil kot agresijo. V pogovoru s svetovalcem iraškega premierja za nacionalno varnost Falehom al Fajadom je zagotovil, da bo Sirija nanjo "odgovorila in se ji zoperstavila v vseh njenih oblikah, kjerkoli v Siriji in z uporabo vseh zakonitih sredstev, ki so nam na voljo". Izpostavil je še, da je Sirija odgovorila na "očitno invazijo" Turčije v več krajih.
Vlada v Damasku je v soboto s kurdskimi oblastmi na severovzhodu Sirije dosegla dogovor, v skladu s katerim se je sirska vojska namestila v več delih severa države, tudi v ključnih mestih kot sta Manbidž in Kobane. S tem je na območje prišlo največ sirskih vojakov, odkar so leta 2012 začeli obsežni umik iz regije. Kurdske sile in sirska vojska se tako na nekaterih območjih skupaj borijo proti turški vojski.
Kurdi: Turčija uporablja napalm in strelim z belim fosforjem
Kurdske oblasti na severovzhodu Sirije so danes obtožile Turčijo, da v ofenzivi na tem območju uporabljajo prepovedano orožje, kot sta napalm in strelivo z belim fosforjem. Teh informacij sicer trenutno ni možno neodvisno preveriti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kurdske oblasti trdijo, da so se Turki k uporabi tovrstnega orožja zatekli, ker so naleteli na nepričakovano odločen upor kurdskih borcev v obmejnem kraju Ras al Ain.
Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice turška vojska zadnje tri dni silovito bombardira Ras al Ain, turške sile in njihovi sirski zavezniki pa so zavzeli približno polovico mesta.
"Turška agresija v Ras al Ainu uporablja vse razpoložljivo orožje," so sporočile kurdske oblasti. Ker je načrt turškega predsednika Erdogana očitno propadel, se zateka k uporabi orožja, ki je prepovedano na globalni ravni, kot sta fosfor in napalm, so še dodali.
Sirski observatorij, ki informacije zbira s pomočjo obsežne mreže virov na terenu, za zdaj ne more potrditi uporabe tovrstnega orožja, je pa sporočil, da so v zadnjih dveh dneh zabeležili porast žrtev z opeklinami, v glavnem na območju Ras al Aina.
Kurdi so na družbenih medijih objavili videoposnetek, na katerem je videti otroke z opeklinami, za katere zdravnik v pokrajini Hasakeh trdi, da ustrezajo uporabi prepovedanega orožja.
Napalm, ki ga je ameriška vojska na veliko uporabljala med vojno v Vietnamu, je lahko vnetljiva zmes iz natrijevega palmitata, želiranega bencina in drugih sestavin. Beli fosfor se uporablja za ustvarjanje dimnih zaves ali za označevanje bojišča, lahko pa se uporablja tudi kot zažigalno orožje, kar je po mednarodnem pravu prepovedano.
Val beguncev: 300.000 pregnanih
Ofenziva, ki jo je Turčija pred tednom dni sprožila proti Kurdom na severovzhodu Sirije, je z domov pregnala več kot 300.000 ljudi. Po navedbah Sirskega observatorija, ki informacije zbira s pomočjo obsežne mreže virov na terenu, je število razseljenih tako naraslo zaradi vala beguncev z območij okoli Tal Abjada in Kobaneja v zadnjih dneh. Večina razseljenih se poskuša umakniti na varnejša območja, pri čemer nekateri prenočujejo na tleh v sadovnjakih, drugi pa so se zatekli v šole, ki so jih spremenili v zavetišča, je sporočil direktor observatorija Rami Abdel Rahman. Od začetka ofenzive je bilo ubitih že več deset civilistov.
Protestniki vdrli v turški konzulat v Solunu
Zaradi protesta proti turški ofenzivi na severovzhodu Sirije je danes več kot deset protestnikov vdrlo v turški konzulat v grškem pristaniškem mestu Solun. Grško zunanje ministrstvo je dogodek že obsodilo. Turško zunanje ministrstvo je izrazilo pričakovanje, da bodo grške oblasti te in podobne napade zatrle že v kali. V Ankari so tudi izrazili pričakovanje, da bodo grške oblasti zagotovile zaščito turških predstavništev ter odgovorne postavile pred sodišče in ustrezno kaznovale.
Po poročanju grških medijev, ki se sklicujejo na policijske vire, se je skupina protestnikov najprej izdajala za obiskovalce konzulata. Ko so vstopili na dvorišče konzulata, so začeli vzklikati gesla proti turški ofenzivi in v podporo Kurdom. Odgovornost za pripravo protestov so prek Twiterja prevzeli leva, avtonomna organizacija Rubikon in druge avtonomne skupine. Policija je zaradi dogodka aretirala 12 protestnikov. Kot so policisti povedali novinarjem na kraju dogodka, so protestniki samo glasno demonstrirali in niso razgrajali.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.