Razmere v turških mestih so se po neuspešnem poskusu vojaškega udara čez dan umirile.
Zvečer so se ulice znova napolnile, a tokrat je bilo vzdušje precej drugačno - večinoma veselo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je državljane k večernemu zbiranju pozival ves dan, tudi prek SMS sporočil, Twitterja in drugih spletnih orodij, pri čemer ne gre pozabiti, da jih je še nedolgo tega prav sam želel cenzurirati.
Ljudje so se vabilu odzvali in prišli z zastavami, zapeli so himno. "Nisem spal že 29 ur, ampak tega ne smem zamuditi," je dejal eden od udeležencev, ki se je na Erdoganov poziv odzval že v burni noči s petka na soboto - takrat je Erdogan ljudi pozval, naj se uprejo upornemu delu vojske in zaščitijo demokracijo. Ljudje so nato šli nad tanke tudi z golimi rokami.
Ljudje danes poskus državnega udara pripisujejo verski opoziciji - to teorijo podpira tudi Erdoganova vlada - spet drugi so prepričani, da je upor zrežiral kar Erdogan, da bi utrdil oblast. Odziv turške politike je bil izjemno enoten - opozicija in koalicija sta družno obsodili "napad na demokracijo". Turški parlament se je sestal na izredni seji.
Ko igre za iskanje krivcev, turški predsednik Erdogan s prstom kaže na klerika Fehtullaha Gulena, ki živi v ZDA, zato je prišlo celo do zaostrovanja retorike z ZDA. Turčija zahteva, da klerika aretirajo. Ta kakršno koli vpletenost zanika.
Na terenu pa naj bi upor vodil nekdanji poveljnik letalskih sil, pučisti naj bi komunicirali preko aplikacije WhatsApp. Domnevnega vodjo upornikov so ujeli, osem njegovih pajdašev pa je s helikopterjem prebegnilo v Grčijo, kjer "preučujejo njihovo možnost za politični azil".
Svet Turčijo poziva, naj z uporniki ravna v skladu s pravom, medtem se v Turčiji vrstijo pozivi k ponovni uvedbi smrtne kazni.
Medtem ko je turški narod danes precej združen, analitiki ocenjujejo, da bodo vplivi poskusa udara vidni kmalu, pričakovati je, da bo Erdogan še okrepil svojo oblast - danes so se že začele čistke v sodstvu.
V poskusu vojaškega udara so bili po zadnjih podatkih oblasti ubiti 104 pučisti, umrlo je še 161 ljudi, 1440 ljudi je ranjenih. Prijeli so 2839 pripadnikov vojske.
Jutro po poskusu državnega udara:
Obsodbe državnega udara
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je sporočil, da ni sprejemljivo nobeno vpletanje vojske v zadeve držav. Podporo demokratično izvoljenim turškim oblastem so med drugim izrazili predsednik ZDA Barack Obama, grški premier Aleksis Cipras, nemška kanclerka Angela Merkel, Francija in vodstvo EU.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker in visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini so iz mongolske prestolnice Ulan Bator, kjer poteka vrh EU in Azije skupaj sporočili, da popolnoma podpirajo demokratično izvoljeno vlado ključnega partnerja EU Turčije.
Kremelj je izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem, iranski zunanji minister Džavad Zarif je poudaril, da so stabilnost, demokracija in varnost Turčije prioriteta, demokratska predsedniška kandidatka ZDA Hillary Clinton pa je pozvala k miru in spoštovanju zakonov ter človekovih pravic in svoboščin.
Preberite tudi: Kaj se je dogajalo ponoči?
Poglejte si tudi fotogalerijo nočnega dogajanja v Turčiji:
Preberite tudi: Kaj naj storijo slovenski državljani, ki so v Turčiji ali pa tja nameravajo potovati?
22.00: Množice vztrajajo na ulici, glavno vprašanje ostaja, kako daleč bo šel Erdogan s svojim maščevanjem, ocenjuje več analitikov.
21.30: Več deset tisoč ljudi na turških ulicah "proslavlja zmago demokracije". Medtem je eden od reševalcev, ki so sinoči delali na urgenci, dejal, da so v njegovo bolnišnico pripeljali okoli 400 ljudi, in da je to bil najhujši masaker, kar jih je kdaj videl. "Nekomu je odtrgalo nogo, ko je čez njega zapeljal tank. Nekoga drugega je pod tankom čisto zmečkalo." Najhuje pa je je, ker se je nad ljudi vzdignila lastna vojska, je dodal: "Ko so teroristi, to lažje sprejmeš."
20.10: Na ulicah Ankare je nocoj precej drugačno vzdušje kot sinoči. Ljudje se veselijo in vzklikajo "demokracija je v naši lasti". Zbrala se je velika množica.
20.05: Fethullah Gulen, ki v ZDA živi precej samotarsko življenje, je v pogovoru s peščico novinarjev ponovil, da državni udar v Turčiji nikakor ni bil njegova ideja. Dejal je, da je prepričan, da svet ne verjame Erdoganovim obtožbam, njegov svetovalec pa je dodal, da Erdogan doslej ni predstavil enega samega dokaza za svoje trditve.
19.55: Množica glasno vzklika med govorom turškega predsednika Erdogana. Zahtevajo smrtno kazen za pučiste. Erdogan je dejal, da "bodo o teh zahtevah morda razpravljali v parlamentu". Turški premier je sicer že namignil na možnost vrnitve smrtne kazni, potem ko jo je država ukinila leta 2004. Erdogan je še poudaril, da vojska ni paralelna struktura, ampak "naša", on pa da je še vedno njen vrhovni poveljnik. Dejal je še, da bo vojsko in uradne ustanove očistil upornikov.
19.50: Turški predsednik Erdogan je med govorom ameriškega predsednika Obamo pozval, naj ameriške oblasti aretirajo tam živečega turškega klerika Fethullaha Gulena. Zanj je Erdogan prepričan, da je idejni vodja upora.
19.45: Predstavnik turške oblasti pravi, da je upor vodil nekdanji poveljnik letalstva Akin Ozturk.
18.20: Po poročanju turških medijev, ki navajajo neuradne vire, naj bi bili vojaki, ki so sodelovali v neuspelem vojaškem udaru, danes tarča nasilja in celo linčanj. V posnetku z enega od mostov čez Bosporsko ožino, ki je objavljen na Twitterju, je videti okrvavljenega vojaka na tleh. Več ljudi stopi na njegovo truplo. "Ubili smo jih štiri, sedaj ubijamo petega. Pes!," v turščini reče oseba, ki snema video. Drugega je slišati, ko reče: "Bog je velik" in "Nevernik", poroča nemška tiskovna agencija dpa. V drugem posnetku je videti, kako množica ljudi obkoli tank. Eden od protestnikov se povzpne na tank in brcne vojaka, da pade v notranjost tanka. Množica naj bi tudi prerezala vrat nekemu vojaku, je poročal časnik Sozcu, ki naj bi bil blizu vojski. Dpa ob tem izpostavlja, da niso mogli potrditi izvora omenjenih posnetkov, ki so dosegljivi na spletu.
17.30: Turški premier Binali Yildirim je dejal, da je vsaka država, ki podpira klerika Fehtullaha Gulena, za katerega je turška oblast prepričana, da je v ozadju poskusa državnega udara, sovražnica Turčije. Gulen sicer živi v ZDA. Tam pravijo, da Turčija nikoli ni zahtevala njegove izročitve, da pa so takšno zahtevo pripravljeni obravnavati, če bodo predloženi primerni dokazi. Mednarodna politika je na turške oblasti že naslovila več apelov, naj z načrtovalci upora ravna v skladu z mednarodnim pravom.
17.15: Vodja glavne turške opozicijske stranke CHP Kemal Kilicdaroglu obsodil poskus prevzema oblasti in dejal, da mora biti reakcija ljudstva na poskus državnega udara enotna. Turška politika je sicer kljub siceršnjim razlikam, po poskusu državnega udara pokazala veliko mero enotnosti.
16.50: Turške oblasti so za tankerje danes znova odprle morsko ožino Bospor. Pred tem iz varnostnih razlogov plovba skoznjo zanje namreč ni bila dovoljena. Letalska družba Turkish Airlines pa znova leti po običajnih voznih redih. Družba Turkish Airlines je zaradi poskusa vojaškega udara odpovedala 32 letov, 35 letal pa je preusmerila.
16.30: Posledice poskusa vojaškega udara v Turčiji je trenutno zelo težko napovedati, so pa trenutne razmere izredno nevarne za destabilizacijo regije, meni politolog Boštjan Udovič z ljubljanske fakultete za družbene vede. Kdo stoji za udarom, je po njegovih besedah zelo težko oceniti, saj v javnosti kroži cel kup informacij, tudi napačnih. "Zadeva je izjemno težka za presojanje, zato bomo potrebovali še nekaj časa, da bomo dobili prave podatke," je dejal Udovič. Teorija, da je udar naročil Erdogan, da bi lažje izvedel čistko in "stabiliziral vojsko v svoji smeri", po Udovičevih besedah "ni tako privlečena za lase, kot je mogoče videti na prvo žogo". Kot je izpostavil, je bila turška vojska namreč še vedno branik starega sistema. Ob tem je poudaril, da je bil udar relativno slabo pripravljen, kar lahko še dodatno podžge teorije zarote.
16.20: Ljudje na ulici Ankare vihtijo zastave in pojejo himno, zadovoljni, da državni udar ni uspel. Gre predvsem za podpornike, ki jih je Erdogan že včeraj pozval na ulice.
15.30: Turška državna tiskovna agencija je sporočila, da so pridržali deset članov turškega vrhovnega sodišča. Izdali naj bi tudi nalog za pridržanje 48 administrativnih sodelavcev sodišča in 140 članov turškega prizivnega sodišča. Agencija je pred tem poročala, da so po državi odpustili 2.745 sodnikov. Vsem naj bi očitali povezavo s klerikom Gulenom, ki mu oblast pripisuje odgovornost za upor.
14.50: Grška vlada je sporočila, da bodo turški vojaški helikopter v Turčijo poslali "takoj, ko bo to mogoče". Da pa bodo preučili prošnje za politični azil osmerice, ki je priletela s helikopterjem. "Sledili bomo mednarodnemu pravu, bomo pa upoštevali, da gre za ljudi, obtožene oviranja ustavnega reda in poskusa rušenja demokracije," pravijo v Atenah.
14.19: Danes je turški premier obtožil verskega voditelja Fehtullaha Gulena, ki je v ZDA, in njegove podpornike, da stojijo za državnim udarom. Gulena je označil za vodjo teroristične organizacije in kritiziral ZDA, ki ga ne želijo izročiti Turčiji. "Katera koli država stoji za njim, ni turška prijateljica, ampak je s Turčijo v resni vojni," je dodal.
Na to se je odzval ameriški zunanji minister John Kerry, ki je dejal, da v njegovem uradu niso prejeli zahteve po izročitvi Gulena Turčiji.
Gulen je vpletenost v puč ostro zavrnil. Poudaril je, da se oblast menja po demokratični poti, s pomočjo volitev. Vojaški udar je obsodil.
14.12: Verski voditelji turških muslimanov, katolikov in judov so v skupni izjavi zapisali, da obsojajo poskus državnega udara. Žalostijo jih napadi, ki so zmotili mir njihovega naroda.
14.00: Varnostne sile so v povezavi z državnim udarom v vojaški bazi Diyarbakir na jugovzhodu države prijele okoli 100 uporniških vojakov.
13.58: Turške-Erdoganove oblasti so s položajev odstavile kar 2.745 sodnikov.
13.56: Turški policist reši vojaka-pučista pred jezno množico:
13.15: Tuji novinarji poročajo, da je osem vojaških pripadnikov, ki so zbežali v Grčijo in tam prosijo za politični azil, odstranilo s svojih uniform vse oznake, ki bi lahko razkrile njihov vojaški čin. Grške oblasti so o dogodku obvestile turško veleposlaništvo v Grčiji in pričakuje razjasnitev dogodkov. Nekateri novinarji in poznavalci ocenjujejo, da obstaja le malo oz. skoraj nič možnosti, da Grčija "beguncem" ugodi prošnji za politični azil. 13.11: Turške oblasti so znova odprle bosporsko ožino za promet s tankerji. Včeraj so jo namreč iz varnostnih razlogov zaprli. 12.58: Turški državljani na svoje mobilne telefone prejemajo Erdoganovo SMS sporočilo, v katerem jih poziva, naj vstanejo za demokracijo in mir ter naj obrnejo hrbet pučistom. 12.36: Protivladna frakcija vojaške ladijske fregate v pomorski bazi v Golcuk je za talca vzela vodjo fregate in drugo poveljstvo. 12.29: Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sporočil, da je vseh osem oseb, ki so z vojaškim helikopterjem zbežale v Grčijo in tam prosijo za politični azil, vojaško osebje. Od Grčije zahteva njihovo takojšnjo izročitev. 12.20: Novinarji so prišli do komunikacij med pučisti, ki so za to uporabljali aplikacijo WhatsApp. Iz zapisov je razvidno, da je navodila dajal moški, sicer major v vojski.
12.06: Turški vojaški helikopter z osmimi osebami na krovu je pristal na severu Grčije. Grški varnostni organi so jih takoj aretirali, vseh osem pa je zdaj zaprosilo za politični azil v tej državi, je sporočilo grško notranje ministrstvo.
11.55: Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal domačim letalskim prevoznikom, naj odpovejo vse polete v Turčijo.
11.46: Yildirim je na novinarsko vprašanje, ali oblasti razmišljajo o uvedbi smrtne kazni za pučiste, odgovoril, da smrtne kazni v turški ustavi sicer ni, a da bodo preučili zakonske opcije.
11.43: Turške oblasti naj bi ukazale poostreno varnost na letališčih in drugih mejnih prehodih, saj naj bi imeli dokaze, da bodo iz države skušali zbežati pučisti in njihovi drugi pomagači. Šlo naj bi za pripadnike Gulenovega gibanja. Med njimi naj bi bili tudi novinarji.
11.42: Erdogan za udar krivi tudi verskega voditelja Fehtullaha Gulena, ki je v ZDA. Gulen je v izjavi za javnost zagotovil, da z udarom nima nič in ga je obsodil.
11.34: Pred novinarje je stopil turški premier Binali Yildirim, ki je dejal, da je vojaški udar črna pika turške demokracije. Pučiste je označil za teroriste. "Tisti, ki so streljali na turške državljane, so hujši od kurdske PKK," je dejal. Opozoril je tudi, da so se "izdajalcem" uprli ljudje, skupaj s svojim predsednikom Erdoganom.
11.25: "Ulice moramo nocoj zadržati, ne glede na to, v kateri fazi je udar, saj lahko vsak trenutek pride do novih napetosti," je Erdogan sporočil prek družbenega omrežja Twitter.
11.20: Začela so se pojavljati zanimiva vprašanja o ozadju državnega udara. Erdogan je namreč začel pridobivati na priljubljenosti - tako doma, kot v svetu. Podprli so ga evropski voditelji in ameriški predsednik Barack Obama. Erdoganu namreč ni kazalo dobro: bil je v nemilosti zaradi izsiljevanja EU z begunskim vprašanjem, prav tako zaradi odnosa do Kurdov, ki jih je ZDA prepoznala kot pomembnega zaveznika v boju zoper samooklicano Islamsko državo.
Zdaj je Erdogan dobil odprta vrata za uveljavljanje številnih izrednih zakonov, s katerimi bi lahko utišal svoje kritike. Nekateri mu celo očitajo (ekonomske) povezave z islamskimi skrajneži.
11.13: Turški minister za evropske zadeve Omer Celik je sporočil, da so razrešili že 90 odstotkov dogajanja v povezavi z udarom. To pomeni, da oblasti nimajo še popolnega nadzora nad dogajanjem v državi. En del upornikov je torej še aktiven, številni vojaški poveljniki pa so še naprej v ujetništvu pučistov.
Smrtna kazen za pučiste?
11.00: Oblasti bodo preučile možnost, da znova uvedejo smrtno kazen za pučiste. Na turškem Twitterju je vse več objav z oznako #Idamistiyorum (zahtevam smrtno kazen).
10.58: Oblasti so včeraj zaradi prevrata zaprle zračni prostor za civilna letala nad severozahodno regijo Marmara. Napovedujejo, da ga bodo znova odprli danes do 18. ure.
10.53: Predstavniki oblasti so poudarili, da so številni vojaški poveljniki še vedno talci pučistov znotraj vojske.
Erdogan poziva ljudi, naj ostanejo na ulicah, čeprav tam ni varno
10.21: Erdogan poziva Turke, naj ostanejo na ulicah. Opozarja pa, da se lahko naslednji poskus vojaškega udara zgodi kadar koli.
Vpogled v pretekle vojaške udare
9.41: Turška vojska, ki sebe vidi kot varuha posvetne ustave države, je od leta 1960 uspešno izvedla tri vojaške udare, in sicer leta 1960, 1971 in 1980. Četrti poskus leta 1997 je bil neuspešen. Najdlje se je vojska na oblasti zadržala po tistem leta 1980, ko je državo vodila vse do novembra 1983.
Prvi udar je vojska izvedla 27. maja 1960 zaradi domnevne ogroženosti demokratičnega sistema. Vlada je namreč omejila svobodo medijev in pravice opozicijskih politikov, kar je vodilo v študentske proteste. Premierja Adnana Menderesa in dva ministra so septembra 1961 obesili, vojska pa je na oblasti ostala 17 mesecev.
Enajst let pozneje, 12. marca 1971, je vojska udar izvedla kot odgovor na nasilni ekstremizem skrajne levice. Vojska je premierja Sulejmana Demirela prisilila, da je z memorandumom odstopil. V naslednjem letu je vojska oblast prenesla nazaj na civilno vlado.
Tudi Demirelov drugi mandat se je končal s pučem, ki so ga izvedli 12. septembra 1980. Vojska pod vodstvom generala Kenana Evrena je uveljavila vojno zakonodajo, aretirali so okoli 650.000 ljudi in jih veliko usmrtili. Vojaška vladavina se je uradno končala novembra 1983.
Turška vojska je poskusila vplivati na politiko tudi 30. junija 1997, ko pa ji udar ni uspel. So pa premierja Necmettina Erbakana, prvega islamističnega predsednika turške vlade in mentorja zdajšnjega turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, vseeno prisilili k odstopu.
Šok ob spoznanju, da je vojska streljala na svoj narod
9.29: Fotoreporter iz Ankare Piero Castellano je dejal, da je bil turški narod vedno povezan s svojo vojsko. Zato so se sinoči tako z lahkoto odpravili na ulice. Dejstvo, da je vojska streljala na civiliste, bo ta odnos porušil. Ljudje so jezni, saj se je zgodilo nekaj nepričakovanega, je dodal.
8.51: Turški parlament se je sestal na izrednem zasedanju v Ankari.
8.37: Reuters navaja vire, da so vojaški helikopterji v zadnjih urah napadli tudi sedež varnostno-obveščevalne agencije.
8.30: Turški vodja policije je sporočil, da se na sedežu vojske še odvijajo spopadi, da pa se bližajo h koncu.
8.27: Letalska družba British Airways je iz varnostnih razlogov odpovedala vse današnje polete iz in v Turčijo, prav tako (za zdaj) le enega jutri iz Istanbula.
7.37: Premier Yildirim je sporočil, da je za novega začasnega načelnika generalštaba vojske imenoval generala Ümita Dündarja, poveljnika prve armade, ki je na položaju nadomestil generala Hulusija Akarja, ki naj bi ga zajeli pučisti. Medtem so turški mediji že poročali, da so generala Akarja osvobodili in prepeljali na varno lokacijo.
7.28: Turški mediji so objavili posnetek trenutka, ko odjekne prva močna eksplozija in v paniko spravi poslance v parlamentu.
7.17: Tako so prijeli poveljnika turške armade mediteranske regije, generala Nejata Atillo Demirhana.
7.11: Uporniški vojaki naj bi po navedbah nekaterih virov imeli dostop le še do vojaških helikopterjev in nič več do vojaških letal.
7.00: Oblasti, lojalne Erdoganu, so prijele 754 pripadnikov vojske. Od tega je 29 polkovnikov in pet generalov.
6.36: Razdejanje v turškem parlamentu
6.33: Tiskovna agencija Reuters poroča, da so v uredništvo prejeli dopis uporniškega dela vojske, ki pravi, da udara ni konec in da se še naprej borijo.
5.50: Turške oblasti so sestrelile vojaški helikopter, ki je streljal na objekt državnega satelitskega operaterja Turkstat v Ankari.
5.49: Iz posnetkov je razvidno, kako se nekaj deset uporniških vojakov z dvignjenimi rokami preda na območju bosporskega mosta v Istanbulu.
5.30: Ankara
KOMENTARJI (1642)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.