Epilog Đinđićevega umora

Senat posebnega sodišča v Beogradu je po treh letih in pol procesa izrekel sodbo obtoženim za umor nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića 12. marca 2003 pred sedežem vlade. Prvoobtožena, nekdanji pripadnik razpuščene posebne policijske enote (JSO) Milorad Ulemek Legija in njegov naslednik na čelu JSO Zvezdan Jovanović Zveki, sta bila spoznana za kriva in dobila najvišjo kazen, vsak po 40 let zapora.

Ostalih deset obtožencev je dobilo skupno 298 let zapora.
Med dvanajstimi obtoženci je sedem pripadnikov nekoč najbolj zloglasne kriminalne združbe v Srbiji, zemunskega klana. Štirje med njimi so dobili po 35 let, trije pa po 30 let zapora. Med obtoženci so še trije pripadniki JSO oziroma rdečih baretk, kot so jih tudi imenovali. Sodni senat je dva obsodil na po 30 let zapora, enega pa na 8 let zaporne kazni.

Predsedujoča sodnemu senatu sodnica Nata Mesarević je v obrazložitvi sodbe izpostavila, da je sodišče na osnovi dokazov ugotovilo, da je Zvezdan Jovanovič ustrelil Đinđića. Ob tem je spomnila, da je v preiskovalnem postopku priznal umor in takrat tudi pojasnil, da je šlo za politično dejanje, h kateremu ga je nagovoril Legija, in da je tako hotel preprečiti izročitve obtožencev Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Načrtovalci napada še vedno nekaznovani

Nekateri Đinđićevi sodelavci so sicer tudi danes vztrajali, da na zatožni klopi manjkajo naročniki in snovalci napada. Vodja Đinđićevega urada za medije Vladimir Popovič Beba je zatrdil, da "organizatorji in snovalci napada danes niso bili na zatožni klopi, ampak so se šopirili v stolčku pokojnega premiera, do katerega so lahko prišli le z njegovim umorom".

Vodja Liberalnodemokratske stranke (LDP) Čedomir Jovanovič, ki je po Đinđićevem umoru postal podpredsednik vlade, pa je menil, da "doslej ni bilo mogoče razkriti političnega ozadja atentata, ker v Srbiji vladajo ljudje - na čelu z Vojislavom Koštunico -, ki jim kriminalci zaupajo".

Napovedal je še, da bo še naprej zahteval odgovor na vprašanje, zakaj je Koštunica novembra 2001 podprl upor rdečih baretk, na čelu katerih sta bila najprej Legija, nato pa Zveki, kot tudi, zakaj sodišče ni kot prič zaslišalo Koštunico in nekatere njegove sodelavce.

Pravosodni minister v Đinđićevemu kabinetu Vladan Batič je prav tako zatrdil, da so bili danes obsojeni izvrševalci umora, "ne pa tudi snovalci in naročniki, ki jih je treba iskati med politiki in v lobiju, ki nasprotuje haaškemu sodišču". Podpredsednik Đinđićeve vlade Žarko Korač pa je menil, da je "razkritje političnih naročnikov proces, ki bo moral počakati na čas, ko bodo z oblasti sestopili tisti, ki danes vladajo".

Politični umor

Milorad Ulemek Legija se je prostovoljno predal 2. maja 2004, obtožnica pa ga je bremenila, da je bil organizator atentata na premierja. Do sredine leta 2001 je bil poveljnik JSO. Ko so ga zaradi izgredov prisilili k odstopu, se je po navedbah obtožnice priključil zemunskemu klanu, v katerem naj bi imel ključno vlogo.

Legijo je na čelu JSO zamenjal Zvezdan Jovanović Zveki, ki ga je obtožnica bremenila, da je iz poslopja nasproti sedeža vlade z enim strelom usmrtil Đinđića, z drugim pa ranil njegovega varnostnika Milana Veruovića. Slednji in še pet njegovih kolegov varnostnikov, ki so bili takrat v Đinđićevem spremstvu, so med postopkom odločno zatrjevali, da so slišali tri in ne dveh strelov, kot je navedeno obtožnici. Njihove trditve naj bi potrjevale tezo zagovornikov obtožencev, da je Đinđića umoril neznani strelec v sosedni zgradbi, ne pa v tisti, kjer naj bi bil Zveki.

Priprli 12.000 oseb

Srbska policija je po atentatu sprožila obsežno preiskavo, med katero je priprla in zaslišala približno 12.000 oseb. 15 dni po umoru Đinđića je pri poskusu aretacije ubila vodjo zemunskega klana Dušana Spasojevića in njegovo desno roko Mileta Lukovića. Obe ključni osebi bi lahko kot neposredna udeleženca pri atentatu na premierja in drugih umorih največ povedala o vseh teh zločinih.

Policija je namreč med preiskavo pojasnila še nekaj umorov, več ugrabitev in druga huda kazniva dejanja, v katera so bili vpleteni tako pripadniki JSO kot tudi zemunskega klana. Med drugim je bil pojasnjen umor nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića 25. avgusta 2005 in poskus atentata na zunanjega ministra Vuka Draškovića junija istega leta v Budvi.

Obe zadevi, v katerih je bil Legija prav tako prvoobtoženi, sta se končali z izrekom sodb. Legija je že pred tem za prvi poskus atentata na Draškovića 3. oktobra 1999 dobil 15 let zapora, za umor Stambolića in drugi poskus atentata na Draškovića pa skupno 40 let zapora. Sodbi sicer še nista pravnomočni.

Sodna dvorana v stilu mafije

Sodni postopek zoper obtožene za umor 51-letnega Đinđića se je začel 22. decembra 2003, sklenil pa 4. maja letos. Sodni postopek so začeli v poslopju posebnega sodišča in dvorani, ki sta bila posebej preurejena prav za "proces stoletja" po zgledu podobnih sodnih dvoran v Italiji, kjer sodijo tamkajšnjim pripadnikom mafije. Postopek so sklenili 4. maja, predsednica sodnega senata Nata Mesarević pa je napovedala, da bodo sodbo izrekli v sredo.

Prvotna obtožnica je obravnavala 36 osumljencev, tudi tiste, ki niso bili neposredno povezani z Đindjićevim umorom, ampak so bili kot pripadniki takrat najbolj zloglasne kriminalne združbe, zemunskega klana, ali kot pripadniki zdaj razpuščene JSO obtoženi za številne umore, ugrabitve in druga huda kazniva dejanja. Februarja 2004 so seznam obtožencev, ki naj bi neposredno sodelovali pri umoru srbskega premiera, skrčili na 13 oseb. Od teh je eden dobil status zaščitene priče, pet pa jih je na begu in so jim sodili v odsotnosti.

Sprva priznal, nato priznanje zanikal

Zveki naj bi po aretaciji v začetku aprila 2003 priznal, da je premierja umoril in sicer zaradi vztrajanja Legije, da mora Đinđić umreti, da bi tako prekinili izročitve obtožencev haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zveki je pozneje priznanje zanikal in zatrdil, da ga je policija prisilila k podpisu izjave.

Tako zastopniki Đinđićeve družine kot obramba sicer menijo, da obtožnica ne pojasnjuje ozadja atentata na prvega demokratično izvoljenega srbskega premiera. Pravni zastopnik Đinđićeve družine Srđan Popović je tako ob sklenitvi sojenja zatrdil, da je krivda obtožencev na zatožni klopi "banalna", saj gre za ljudi, ki so samo izvrševali ukaze. Namestnik posebnega srbskega tožilca Jovan Prijić pa je v sklepni besedi poudaril, da je umor premierja dejanje lažnivih bojevnikov in domoljubov. Od sodnega senata je zahteval, naj obtožence spozna za krive in jim odmeri kazni v skladu z zakonom. Obtoženim sicer grozi 40-letna zaporna kazen.