Epidemiologi naj bi v kratkem ponovno pričeli slediti stikom okuženih

Oktobrska ukinitev izdajanja karantenskih odločb je eden od vzrokov, zakaj je epidemija še bolj ušla izpod nadzora,  priznava tudi dr. Aleš Rozman, član strokovne skupine za covid-19, in poudarja, da zdaj računajo na ukrepe. "Se pravi, da je cilj teh ukrepov ta, da znova pridemo do nizkih številk. S tem bomo lahko nadzorovali potek epidemije, tako da bomo sproti našli okužene in še isti dan do večera posvarili še vse tesne kontakte, naj grejo v karanteno, ter jim vročili karantenske odločbe."

Toda to naj bi bilo izvedljivo le v primeru, da bi število okužb na dan padlo pod 300 – kar pa je v največji meri odvisno od ravnanja vsakega posameznika,  ki je pri nekaterih bolj, pri drugih pa manj odgovorno. Rozman se ob tem sprašuje: "Ali lahko kdo garantira, da se popolnoma vsi, ki imajo znake bolezni, gredo k zdravniku testirat? Ali pa so morda še kje tisti, ki se ne testirajo?"  

Postavlja se še vprašanje, ali tudi v primeru, da ljudje gredo na testiranje, potem res obvestijo tiste, s katerimi so bili v preteklih dneh v stiku. Infektologinja dr. Mateja Logar je prepričana, da nekateri ne obvestijo nikogar. "Gre za to, da samega sebe izpostaviš, in nekateri so še vedno takšni, da tega, da so bolni, nočejo deliti z drugimi." Težavo vidi predvsem v tem, da bi po mnenju javnosti zaradi deljenja informacij o okužbi te ljudi spremljalo neodobravanje oziroma negativen pogled okolice. Toda tudi če domnevamo, da večina sama obvesti svoje stike, ni nobenega nadzora nad tem, ali te osebe to vzamejo resno. Rozman ob tem ugotavlja, da osebe, ki so bile v kontaktu z okuženim, najverjetneje ne gredo v samoizolacijo. 

Obstajajo pa tudi zadrege, kdaj v karanteno. Nekateri ne vedo, da lahko do rizičnega kontakta pride tudi z obiski pri prijateljih ali svojcih, te pa mnogi – ne glede na ukrepe – še vedno opravljajo. "Mislim, da je takšnih ljudi še zelo veliko – nihče jim natančno ne pove oziroma niso seznanjeni, da tudi, če so bili samo na obisku, obstaja velika možnost za prenos okužbe," še pojasni Logarjeva. In ravno ta čas, ko nekdo nima simptomov in oceni, da zanj karantena ni potrebna, četudi je bil v stiku z osebo, pozitivno na novi koronavirus, je najbolj nevaren za širjenje okužbe. Zdravniki pa opozarjajo, da bomo širjenje virusa omejili le tako, da imamo kar najmanj stikov z drugimi. Na vprašanje, zakaj tako veliko okužb, če imamo iste ukrepe kot ob prvem valu, ki smo ga zajezili v dobrem mesecu dni, pa Rozman odgovarja: "Zdi se mi, da nas je bilo ob prvem valu vsaj nekoliko strah, kaj bo, kako nevaren je pravzaprav ta virus, in smo imeli nekaj osebnega strahu pred boleznijo. Sedaj pa se mi zdi, da večina populacije računa na to, da bolezni ne bo prebolevala z neko težko klinično sliko."  

Solidarnost do rizičnih skupin, morda tudi zaradi osebnih stisk, ki jih ukrepi porajajo, očitno pada. Mnogi upoštevajo preventivne ukrepe le takrat, ko bi jih lahko videli policisti ali inšpektorji. Kako je z obveščanjem rizičnih stikov, ne ve nihče. Zato bi bilo smiselno spet uvesti sistem, ki bi sledil okuženim in njihovim stikom, opozarjajo strokovnjaki.