Agencija EU za temeljne pravice ugotavlja, da so delavci, ki se gibljejo ali priseljujejo v EU, kljub dokaj ustrezni zakonodaji še vedno prepogosto postanejo žrtve izkoriščanja delovne sile.
Čeprav prihajajo iz različnih krajev sveta in gospodarskih panog, imajo pogosto veliko skupnega, kot so na primer zelo nizke plače - včasih celo en evro na uro ali manj - in 12-urni ali daljši delavnik šest ali celo sedem dni v tednu. Med njimi je agencija izpostavila zlasti tiste, ki delajo v kmetijstvu, gradbeništvu, hotelirstvu, gostinstvu, proizvodnji in gospodinjskih opravilih.
"Gre za razširjen problem, v zvezi s katerim moramo nujno ukrepati," je povedal začasni direktor agencije Constantinos Manolopoulos.
"Države članice EU si morajo bolj prizadevati za spodbujanje prepričanja, da so hude oblike izkoriščanja delovne sile popolnoma nesprejemljive," je dejal Manolopoulos ter predlagal sprejem ukrepov za učinkovitejše spremljanje razmer in kaznovanje storilce kaznivih dejanj.
Kazen za izkoriščanje je premila, žrtve se bojijo ukrepati
Kot ugotavlja poročilo, se kaznivo dejanje zaposlovanja delavca migranta pod izjemno izkoriščevalskimi delovnimi pogoji v nekaterih državah članicah v najhujšem primeru kaznuje z manj kot dveletno zaporno kaznijo. To zagotovo ne odraža resnosti zadevnih kršitev temeljnih pravic, komentirajo avtorji.
Pomemben dejavnik, ki prispeva k sedanji razširjeni nekaznovanosti, je nezadostno prijavljanje kaznivih dejanj s strani žrtev. Te namreč kaznivega dejanja sploh ne morejo prijaviti ali pa se ne želijo izpostavljati zaradi strahu pred izgubo službe.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.