El Nino kaže rogove

Desetletje 1998–2007 je bilo najtoplejše, odkar imamo meritve temperature na zemeljskem površju, je ugotovila Svetovna meteorološka organizacija. Po prvih ocenah povprečna svetovna temperatura zemeljskega površja v letu 2007 za 0,41 stopinje Celzija presega dolgoletno povprečje, ki je 14 stopinj Celzija. Od začetka 20. stoletja se je povprečna temperatura sveta dvignila za 0,74 stopinje Celzija, vendar dvig ni bil enakomeren. Linearni trend ogrevanja je v zadnjih 50 letih skoraj dvakrat tako velik kot v zadnjih sto letih, kar kaže na to, da se ogrevanje pospešuje.

Če upoštevamo vsako poloblo posebej, je zelo verjetno, da je leto 2007 na severni polobli drugo najtoplejše doslej - 0,63 stopinje Celzija nad povprečjem 1961–1990, ki je 14,6 stopinje Celzija. Temperatura južne poloble je deveta najvišja doslej, povprečje 1961–1990, ki je 13,4 stopinje Celzija, bo preseženo za 0,2 stopinje Celzija.

V letu 2007 so zabeležili rekordno majhen obseg arktičnega morskega ledu, ozonska luknja pa je bila po rekordno veliki v letu 2006 spet manjša. Razvil se je tudi El Nino, vremenski pojav segrevanja osrednjega in vzhodnega Tihega oceana, ki vpliva na vreme od zahodne obale Južne Amerike do vzhodne Afrike in ima lahko globalni vpliv na podnebje. Veliko krajev so prizadele uničujoče poplave, suše in neurja. Simulacije so pokazale, da je v največji meri kriv človek.

Tudi dvig morske gladine se nadaljuje. Satelitske meritve kažejo, da se v zadnjem desetletju morska gladina v povprečju dviga kar za tri milimetre na leto. Za primerjavo - leta 2007 je bila za 20 centimetrov višja kot leta 1870.

Vse več naravnih nesreč

''Še nikoli ni človeštvo tako kot v sodobnem svetu razpolagalo s sredstvi in možnostmi, da se prilagaja celo najbolj surovim podnebnim razmeram, a kljub temu škoda, ki jo utrpimo zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, iz leta v leto vrtoglavo narašča. Le kaj je vzrok? Prevelika objestnost in malomaren odnos do naravnih dobrin, kot je naše okolje, lažni občutek premoči nad naravo, ki sta nam ga ponudili sodobna tehnologija in hiter razvoj znanosti v zadnjih desetletjih? Poleg naravnih procesov tudi ljudje pomembno prispevamo k spremembam podnebja,'' so zapisali na spletni strani Agencije za okolje.

Opozarjajo, da nam je prav moderna tehnologija omogočila, da smo v zrak začeli spuščati vse večje količine plinov, ki v naravi skrbijo za toplotno ravnovesje ozračja. ''Plini tople grede nam omogočajo razmeroma lagodno življenje na zemeljski površini, a človek je v zadnjih desetletjih predvsem z uporabo fosilnih goriv pomembno zvišal njihovo koncentracijo. Dodal je tudi nekatere spojine, ki jih v naravi ni, imajo pa dolgo življenjsko dobo in ogrožajo zaščitni ozonski plašč zemlje, ki nas varuje pred škodljivim delom ultravijoličnega sončnega sevanja. Pojav poznamo pod imenom ozonska luknja,'' pojasnjujejo. Po večletnih opozorilih znanstvenikov so se politiki in javnost nenadoma začeli zavedati, da se nam razsipno trošenje energije in onesnaževanje okolja lahko maščujeta, navajajo.

Kakšno vreme nas čaka?

Kljub najtoplejšemu desetletju pa nas zebe, vendar, kot kaže, mraz ne bo več dolgo pritiskal. Pretežno jasno bo v petek in soboto, po nekaterih nižinah bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa tudi večji del dneva, megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bo delno oblačno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Še bo mrzlo, vendar nad naše kraje počasi doteka suh in toplejši zrak. Več o vremenski napovedi ...