Prvi avtomobil je eksplodiral blizu sinagoge Neve Šalom, ki je največja v mestu. Druga napadena sinagoga, Beth Izrael, stoji kakih pet kilometrov stran v premožnem okrožju Sisli, kjer živijo pripadniki judovske, armenske in grške skupnosti.
Do eksplozij je prišlo zjutraj ob 7:30 po našem času. Priče so videle pred eno od sinagog parkirati rdeč avtomobil, za katerega policija sumi, da je bil napolnjen z eksplozivom. Zverižena pločevina, razbita okna in ruševine deloma porušenih sinagog in sosednjih stavb so napolnili ulice, vonj po dimu in zažganem pa je napolnil ozračje.
Odgovornost za napad je prevzela doslej malo znana turška skrajna skupina Velika vzhodna islamska fronta napadalcev (IBDA-C). Oseba, ki je trdila, da pripada skupini, je poklicala na turško tiskovno agencijo Anatolia ter povedala, da je ta skupina odgovorna za napada. Neznanec je dodal, da "se bodo napadi nadaljevali, in sicer z namenom preprečiti zatiranje muslimanov". Turške oblasti pa ne izključujejo odgovornosti teroristične mreže Al Kaide.
Turška policija je skupino IBDA-C obtožila že za bombni napad v centru Carigrada, ki je 31. decembra 2000 terjal deset smrtnih žrtev, vendar zanj nihče ni prevzel odgovornosti.
Napad naj bi izvedli samomorilski napadalci
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je dejanje že označil kot napad "na mir in stabilnost v Turčiji". Abdulah Gül, turški zunanji minister, verjame, da so napad izvedli samomorilski napadalci. "Tokrat smo tovrsten napad doživeli prvič, verjamemo, da gre za samomorilske napadalce," je dejal v televizijskem nagovoru. Napada in število žrtev je potrdil turški notranji minister Abdulkadir Aksu, pa tudi izraelsko zunanje ministrstvo. Obenem so obsodili "kriminalne teroristične napade", sporočili pa so še, da je "teror teror ne glede na to, ali so tarča judje ali ne." Turčiji je Izrael že ponudil sodelovanje pri reševanju in preiskavi.
Svet ogorčen ob napadih na sinagogi
Odgovorni za današnja napada v Carigradu si ne zaslužijo drugega kot prezira in obsodbe celotne mednarodne skupnosti, je v Londonu dejal britanski zunanji minister Jack Straw. Najostreje je barbarska napada proti judovskim interesom v Carigradu obsodil tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer in mednarodno skupnost pozval, naj nadaljuje boj proti antisemitizmu. Nemški kancler Gerhard Schröder pa je v pismu turškemu premieru Erdoganu turškemu narodu izrazil najgloblje sožalje.
V Franciji so napade obsodili predsednik Jacques Chirac in francosko zunanje ministrstvo. Chirac je v pismu turškemu kolegu Ahmetu Necdetu Sezerju izrazil globoko prizadetost ob napadih, ki jih je označil kot barbarsko dejanje, obenem pa mednarodno skupnost pozval k skupnemu boju proti antisemitizmu, nestrpnosti in terorizmu.
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je v Bruslju napada označil kot nagnusna zločina, ki sta nesprejemljivi dejani sovraštva in nestrpnosti. V imenu Evropske unije se je odzval visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Napada sta nesprejemljivo izražanje nestrpnosti in zavračanja, ki bi moralo biti izbrisano, je dejal v Bruslju. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je obiskal sinagogo v Milanu, da bi izrazil sožalje vse Evropske unije judovski skupnosti.
Na napada na sinagogi se je odzval tudi papež Janez Pavel II., ki je v sožalnem telegramu, naslovljenem na ves turški narod in vpletene ljudi, pozval k miru in proti terorizmu.
Rupel in Drnovšek izrazila sožalje
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je poslal sožalno brzojavko turškemu zunanjemu ministru Abdullahu Guelu. V brzojavki je Rupel izrazil pretresenost nad eksplozijama, ki sta odjeknili v Istanbulu, in terjali številna človeška življenja. Ministru Guelu in svojcem žrtev je ob tem tragičnem dogodku izrazil globoko sožalje in ostro obsodil teroristično dejanje.
Predsednik republike Janez Drnovšek je poslal sožalno brzojavko turškemu predsedniku Ahmedu Necdetu Sezerju. V svojem sporočilu je slovenski predsednik izrazil osebno prizadetost in ogorčenje. Turškemu predsedniku je Drnovšek posredoval sožalje za svojce preminulih ter poudaril, da Slovenija obsoja teroristične napade.
Sinagoga Nere Šalom že bila prizorišče napadov
leta 1986 je bila sinagoga Neve Šalom že prizorišče oboroženega napada. Napadalci,šlo naj bi za Palestince, so tedaj ubili 22 vernikov, šest pa jih ranili. Leta 1992 je nanjo tudi skrajna libanonska milica Hezbolah izvedla bombni napad, žrtev takrat ni bilo.
