Do eksplozije je prišlo v menjalnici na s trgovinami gosto posejani ulici Yehuda Halevy. Kot je sporočila policija, vzrok za eksplozijo še ni znan, po prvih značilnostih je možno, da ne gre za palestinski napad. "Mislimo, da gre za eksplozijo povezano s kriminalom," je dejal David Krause, namestnik poveljnika policije v Tel Avivu, ki je dejal, da po sedanjih podatkih za napadom ne stojijo Palestinci.
Napad 'le' poskus atentata?
Zeev Rosenstein, eden od vodij kriminalnih združb v Izrael, ki je od leta 1996 preživel že pet poskusov umora, je bil v napadu, katerega tarča je bil, ranjen v nogo.
Tel Aviv je bil sicer v zadnjih mesecih pogosto prizorišče napadov v okviru obračunov med kriminalnimi združbami v mestu. Izraelska policija je kriminalnemu podzemlju že napovedala vojno.
Zadnji palestinski napad v Izraelu se je zgodil 4. oktobra v restavraciji v obalnem mestu Haifa, ko je samomorilski napadalec s seboj v smrt ponesel 23 ljudi.
Ubili pet Palestincev
Izraelske enote so v oboroženem vdoru v begunsko taborišče v kraju Rafa na južnem delu Gaze ustrelili pet Palestincev, štiri civiliste, med njimi tudi reševalca in enega napadalca. Najmanj 17 ljudi je bilo ranjenih. Po navedbah izraelske vojske je bil cilj vojaške akcije zajetje članov in maščevanje gibanju Islamski džihad.
Očividci med Palestinci so akcijo opisali kot doslej največjo operacijo v Rafi v zadnjih dveh mesecih. V taborišče je vdrla velika pehotna enota v družbi dvajsetih oklepnih vozil, vključno s tanki, po nebu pa so krožili vojaški helikopterji. Vojska je uničila dve hiši: pred začetkom obstreljevanja so vojaki jokajočim in prestrašenim ženskam in otrokom ukazali, naj zapustijo domove, moškim pa, naj ostanejo.
Ena od hiš naj bi bila last pripadnika vojaškega gibanja Hamas, druga pa last Khaleda al-Qadija, pripadnika Islamskega džihada. Po informacijah sosedov nobenega izmed njiju ni bilo v hišah, so pa pripadniki izraelske enote zajeli Qadijevega brata in bratranca.
Papež ob robu donatorske konference za Palestince pozval h konkretnim dejanjem
Danes naj bi se končala mednarodna konferenca, na kateri visoki izraelski in palestinski predstavniki ter predstavniki iz 14 držav in mednarodnih organizacij razpravljajo o finančni pomoči palestinskim oblastem. Zbrali naj bi milijardo 200 milijonov dolarjev, brez katerih palestinskim avtonomnim oblastem grozi bankrot.
Papež Janez Pavel II. je ob sprejemu izraelskega zunanjega ministra Silvana Šaloma obe strani pozval h "konkretnim dejanjem", sogovornika pa sta poudarila "nujnost izhoda iz trenutnih razmer in konkretnih dejanj sprave". Papež je obsodil gradnjo varnostnega zidu na palestinskih ozemljih in poudaril, da "Bližnji vzhod ne potrebuje zidov, temveč mostove".
Evropska komisija je za človekoljubno pomoč Palestincem na Zahodnem bregu in v Gazi sprostila dodatnih 13 milijonov evrov pomoči. Denar je namenjen zagotavljanju pitne vode, hrane, nujne zdravstvene oskrbe ter odpiranju novih delovnih mest. Pomoč je prav tako namenjena oskrbi palestinskih beguncev, ki so nameščeni v begunskih taboriščih v Libanonu, pa tudi oskrbi iraških beguncev, ki so se zatekli v Jordanijo.
