Akcija je v glavnem potekala v iraški prestolnici, pripadniki ameriške vojske pa so posamezne predele prestolnice zaprli in prijeli okoli 180 domnevnih privržencev strmogljavljenega režima Sadama Huseina. Iskalne operacije so potekale ob podpori oklepnikov in letalstva. Med aretiranimi je tudi neki iraški polkovnik, sicer pripadnik nekdaj vladajoče iraške stranke Baas.
Iračani so z vsakim dnem okupacije vse bolj jezni na ameriške in britanske sile, ki še niso uspele zagotoviti oskrbe z vodo in elektriko, predvsem pa varnosti, saj po cestah in ulicah gospodarijo razbojniki. Tako iz dneva v dan narašča nasilje nad ameriškimi in britanskimi cilji, zaradi česar so Američani sprožili obsežno operacijo s ciljem zatreti iraške upornike in nekdanje vodilne predstavnike strmoglavljenega režima. Kljub obsežni operaciji, imenovani Bočni veter (Dessert Sidewinder), pa se nasilje nad ameriškimi silami nadaljuje.
Na zahodu Iraka v kraju Hadita je prišlo do eksplozije v skladišču streliva nekdanje iraške vojske, po poročanju katarske televizije Al Džazira pa je pri tem umrlo najmanj 25 Iračanov. Ranjenih je veliko, število mrtvih pa bi utegnilo narasti, eksplozijo pa so najverjetneje zakrivili plenilci.
Do podobnega dogodka je prišlo že pred nekaj dnevi južno od Bagdada, ko so plenilci skušali iz bakrenih izstrelkov odstraniti eksplozivno snov.
Napadi Iračanov ne pojenjajo
V noči na ponedeljek pa je bil v napadu na ameriško patruljo v zahodnem Iraku ranjen nek novinar, ki je spremljal patruljo.
Med napadom v bližini mesta Faludža pa je bil močneje poškodovan mobilni sistem protiletalske obrambe vrste avenger. Kmalu po napadu pa se je neko neosvetljeno iraško terensko vozilo zaletelo v eno od vozil ameriške patrulje, pri čemer so umrli vsi potniki v iraškem terencu.
Aretirali začasnega guvernerja iraškega mesta Nadžaf
Ameriška vojska v Iraku je aretirala začasnega guvernerja mesta Nadžaf, Abu-Hajdarja Abdula Munima, ki ga med drugim obtožujejo ugrabitve, zajetja talcev, podkupovanja in siljenja sodelavcev v gospodarski kriminal. Poleg tega so ameriški vojaki v Nadžafu, ki se nahaja okoli 120 kilometrov južno od Bagdada, pridržali 62 oboroženih oseb, ki naj bi bili neke vrste zasebna telesna straža aretiranega guvernerja.
Munima je aprila po koncu vojne nek lokalni ameriški poveljnik postavil na mesto guvernerja Nadžafa. Preiskavo proti njemu so sprožile iraške sodne oblasti, potem ko so se prebivalci zaradi zlorab položaja in nasilja začeli pritoževati pri ameriški vojski. Munimov položaj bo do imenovanja novega občinskega sveta, ki mora v roku enega tedna izvoliti novega guvernerja, prevzel njegov namestnik.
Američani predali sirske obmejne stražarje
ZDA so Siriji izročile pet ranjenih pripadnikov sirskih obmejnih enot, ki so jih ameriške sile zajele 18. junija v spopadu na sirsko-iraški meji. Ob napadu e prišlo do spopada s pripadniki sirskih obmejnih enot, pri čemer je bilo ranjenih pet sirskih vojakov. Tem so nato ameriške sile nudile zdravniško oskrbo.
Američani so jih zajeli med napadom na nek sumljivi konvoj, ki je skušal prečkati iraško-sirsko mejo. Američani naj bi incident, v katerem so zajeli skupino sirskih vojakov, označili za "nesrečnega in naključnega". V mejnem incidentu naj bi bili vsi ranjeni, tako da so jih prepeljali v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje.
Sirija, ki ima z Irakom kakih 600 kilometrov meje, je bila po ameriško-britanski kampanji v Iraku večkrat tarča ostrih ameriških očitkov, da pomaga ostankom Sadamovega režima.
Poljaki v Iraku operativni s 1. septembrom
Mednarodne mirovne enote v poljskem sektorju za povojno ureditev Iraka naj bi bile operativne do 1. septembra, konec septembra pa naj bi od Američanov prevzele popoln nadzor nad območjem, je napovedal poveljnik generalštaba poljske vojske Czeslaw Piatas. Poljski obrambni minister Jerzy Szmajdzinski je za poljski časnik Rzeczpospolita dejal, da bodo poljski vojaki v Iraku ostali vsaj leto dni. Tako naj bi prvih 200 poljskih vojakov v Irak odpotovalo v sredo, skupno pa bo v poljskem sektorju 9000 vojakov, poleg Poljakov še vojaki iz Španije, Ukrajine, Madžarske in Litve.
Ameriška administracija kritizirana
Z nemirnimi razmerami v povojnem Iraku se je sicer ukvarjala tudi vrsta ameriških senatorjev, ki je v nedeljo preko televizijskih zaslonov pozivala administracijo, naj čimprej sprejme mednarodno pomoč pri obvladovanju položaja v Iraku. Eden od ameriških senatorjev, ki se zavzemajo za mednarodno pomoč pri obvladovanju razmer v povojnem Iraku, vodja senatne večine Bill Frist iz Tennesseeja, bi sprejel tudi pomoč članic zveze NATO, ki so nasprotovale napadu.
Še najbolj kritičen do administracije je bil vodilni demokrat v odboru za mednarodne odnose Joe Biden. Biden je za televizijo FOX dejal, da se mora administracija znebiti trme obrambnega ministra Donalda Rumsfelda in podpredsednika Dicka Cheneyja, ki zavračata udeležbo zaveznikov. Meni, da bi ZDA potrebovale med 30.000 do 60.000 vojakov držav članic zveze NATO. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson naj bi mu dejal, da je NATO pripravljen in da čaka le na zeleno luč Washingtona. Biden je dejal, da si želi v Iraku videti vojake z oznakami Francije, Nemčije, Turčije in drugih držav, kar bo Iračanom pokazalo, da ZDA niso okupator. Po Bidenovih besedah si mednarodne pomoči želijo tudi ameriški vojaki na terenu.
