Novico so sporočili predstavniki ameriške vojske, ki so potrdili, da naj bi šlo za samomorilski napad. Pred trinadstropnim hotelom al Šahin v mestni četrti Karada je namreč eksplodiral tovornjak bomba, ki je skoraj povsem uničil hotel in tamkajšnjo policijsko postajo. Po ocenah strokovnjakov naj bi v tovornjaku, prebarvanem v belo in rdečim križem na pročelju, eksplodiralo več kot 180 kilogramov, po ocenah ameriške vojske pa celo do 230 kilogramov eksploziva.
V hotelu naj bi se zadrževal iraški minister za delo Elaine Chao, vendar po izjavah ministrovih osebnih stražarjev, njihov varovanec ni bil ranjen. "Ravno smo se odpravljali iz hotela, ko smo opazili tovornjak, ki drvi proti nam. Začeli smo streljati, vendar voznika to ni ustavilo, vozilo pa je nazadnje eksplodiralo," je povedal Abdulamir Kraybot, osebni stražar ministra.
Po podatkih zdravnikov iz bližnje bolnišnice, so v bolnišnico sprejeli pet težje poškodovanih oseb, sicer pa se podatki o število žrtev zelo razlikujejo. Ameriška televizija CNN poroča, da je v napadu umrl voznik tovornjaka, nek Južnoafričan in mimoidoči Iračan. Iraška varnostne sile, ki imajo svoje prostore v stavbi nasproti hotela, pa so sporočile, da naj bi v eksploziji umrli trije njihovi uslužbenci. Ameriška tiskovna agencija AP pa poroča o štirih ubitih in 17 ranjenih.
Gosti hotela in svojci zaposlenih so povedali, da so v hotelu prejeli opozorilo anonimneža, naj iz poslopja umaknejo vse tujce, vendar tega podatka pri neodvisnih virih ni bilo mogoče potrditi. Ob eksploziji je zagorelo več avtomobilov, poškodovanih pa je tudi več bližnjih stavb. Na kraj dogodka je kmalu prispelo več reševalnih vozil in dva ameriška tanka, območje pa preletavajo helikopterji.
ZDA so se motile glede orožja
Nekdanji vodja ameriških strokovnjakov, ki v Iraku iščejo orožje za množično uničevanje, David Kay, je pred ameriškim senatom izjavil, da so se vsi Američani motili glede obstoja tega orožja. Pri tem je zahteval analizo dela obveščevalnih služb o tem vprašanju.
Pri tem je sicer menil, da obveščevalne službe niso spreminjale svojih ugotovitev zaradi političnih pritiskov. Globlji vzroki za to naj bi bile namreč napake v analizah.
Kay, ki je s položaja odstopil iz osebnih in družinskih razlogov, je v nedeljo izjavil, da po njegovem mnenju nekdanji iraški predsednik Sadam Husein ni imel orožja za množično uničevanje pred začetkom vojne v Iraku marca lani.
Na čelu Iraka tričlansko predsedstvo
Predsednik sveta prehodne iraške vlade Adnan Pačači je napovedal, da bo Irak po prenosu suverenosti, predvidenem za 30. junij, vodilo skupno predsedstvo s tremi člani, ki ga bo izvolila prehodna skupščina. Kot je dejal, njegova oblast ne bo zgolj simbolična, temveč bo imenovalo premiera in potrdilo imenovanje članov vlade, ki jih bo morala potrditi tudi prehodna skupščina.
Pačači je na srečanju lokalnih predstavnikov v Bagdadu še pojasnil, da bo morala zakone, ki jih bo predlagala vlada, potrditi skupščina, nato pa jih bo moralo ratificirati predsedstvo.
Namen skupnega predsedstva je preprečiti preveliko koncentracijo moči v rokah enega človeka, je dejal Eršad Ali Mohamed, eden od organizatorjev današnjega srečanja, na katerem je sodelovalo kakih 200 verskih in plemenskih dostojanstvenikov, lokalnih politikov ter poslovnežev.
Bush obljubil celovitost Iraka
Ameriški predsednik Bush je turškemu premieru Recepu Tayyipu Erdoganu zagotovil, da bodo ozemeljsko celovitost Iraka ohranili. "Zagotovil sem mu, da si ZDA prizadevajo za miren, demokratičen in ozemeljsko nedotaknjen Irak," je po srečanju z Erdoganom v Beli hiši izjavil Bush.
Turčija je zaskrbljena, da bi Kurdi v Iraku dobili obširno avtonomijo, kar bi lahko imelo posledice na Kurde v Turčiji. Erdogan je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo ZDA, da na seznamu terorističnih organizacij ohrani tiste, ki so izšle iz Kurdske delavske stranke (PKK), med njimi Kongres ljudstva Kurdistana (KONGRA-GEL).
