Čeprav se je Egipt z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko že dogovoril o tri milijarde dolarjev vrednem posojilu, se je država odločila, da se posojilu odpove. Ti instituciji sta le dve od mnogih mednarodnih teles in držav, ki so Egiptu ponujale pomoč pri pokrivanju izgube proračunskih prihodkov, do katere je prišlo po usihanju gospodarske dejavnosti države po masovnih protestih v začetku februarja.
Primanjkljaj za obdobje 2011/2012 je v prvem osnutku proračuna znašal 11 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), a so ga po reviziji, do katere je prišlo preko nacionalnega dialoga in skrbi vojske zaradi naraščanja dolga, znižali na 8,6 odstotka BDP. ''Egiptu tako na tej točki ni treba hoditi k banki ali skladu,'' je dejal egiptovski finančni minister Samir Radvan. Egipt si je v obdobju vladavine Hosnija Mubaraka od omenjenih institucij večkrat izposodil denar.
Nov predlog proračuna, predstavljen v sredo, temelji na zvišanju davkov na dohodnino in znižanju subvencij goriva, pa tudi na 500-milijonski injekciji, za katero bo poskrbel Katar. Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji, Radvan odgovarja, da gre za darilo. Po njegovih besedah so prvotni osnutek proračuna predebatirali z aktivisti, pisatelji, gospodarstveniki, sindikati in nevladnimi organizacijami ter dosegli konsenz o mogočih načinih zmanjšanja primanjkljaja.
''Rezultat tega dialoga in skrbi vojske zaradi naraščanja dolga, ki ga bo podedovala bodoča vlada, je bilo znižanje primanjkljaja na 8,6 odstotka BDP,'' pravi Radvan in dodaja, da novi predlog proračuna ne umika zavez do socialne pravičnosti. Protestniki, ki so dosegli odstop Mubaraka, so poleg političnih svoboščin zahtevali konec sistema, od katerega je imela korist samo elita, velika večina prebivalcev pa ne.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.