Znanstveniki francoskega inštituta Pasteur, ki spremljajo izbruh ebole v Gvineji, so sporočili, da je virus mutiral. Zdaj se trudijo ugotoviti, če virus postaja še bolj nalezljiv. Od zadnjega izbruha virusa marca lani se je z ebolo v Gvineji, Sierri Leone in Liberiji okužilo več kot 22.000 ljudi, 8795 pa jih je za boleznijo umrlo.
Znanstveniki zdaj analizirajo na stotine vzorcev krvi pacientov, ki so se okužili z ebolo v Gvineji. Skušajo ugotoviti, kako se virus spreminja in ali se morda lažje prenaša med ljudmi. "Vemo, da se virus kar precej spreminja," je dejal strokovnjak za genetiko Anavaj Sakuntabhai.
"To je pomembno za diagnosticiranje in zdravljenje. Moramo vedeti, kako se virus spreminja in tako spremljati našega sovražnika," je še dejal.
Mutacije virusov niso nenavadne. Ebola spada med viruse RNA, med katere sta uvrščena tudi HIV in gripa, sicer znana po tem, da se redno spreminjata. To pa virusu omogoča večjo prilagodljivost, hkrati pa to povečuje nevarnost, da bo virus postal še bolj nalezljiv.
"V zadnjem času smo videli veliko primerov, ki ne kažejo nobenih simptomov, gre za asimptomatične primere. Menimo, da gre za ljudi, ki lahko bolje širijo virus, a v to še nismo prepričani. Virus bi lahko postal tudi manj smrten, a bolj nalezljiv, to pa je tisto, česar se bojimo," je povedal Sakuntabhai.
Virolog iz univerze Nottingham Jonathan Ball pa je dejal, da ni jasno, če je res, da je vse več ljudi z virusom, ki ne kažejo simptomov bolezni. "Vemo, da obstajajo asimptomatični primeri, a težko je potrditi, če je ob zadnjem izbruhu res vse več teh primerov. To bi lahko bila le igra števil - več primerov kot je, več asimptomatičnih primerov zaznamo," je pojasnil.
Se bo bolezen širila po zraku?
Znanstvenike pa skrbi tudi to, da bi se lahko virus, ki ima vse več časa in gostiteljev, začel širiti po zraku. Za zdaj ni nobenih dokazov, ki bi to potrjevali. Po do zdaj znanih podatkih se virus širi le prek osebnega stika s telesnimi tekočinami.
Virolog Noel Tordo, ki prav tako dela pri omenjenemu inštitutu, je dejal, da se trenutno virus še vedno prenaša na tak način. "Potrebno se je izogibati stiku z okuženo osebo, a kot znanstvenik ne morem napovedati, da se to ne bo spremenilo. Morda se bo," je dodal.
Do zdaj so znanstveniki analizirali okoli 20 vzorcev krvi, ki so jih dobili iz Gvineje, v prihodnjih mesecih pa v laboratorijih pričakujejo še okoli 600 vzorcev.
Zadnja podobna študija, ki so jo izvajali v Sierri Leone, je pokazala, da je virus ebole mutiral v prvih 24 dneh od izbruha, poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ta še ugotavlja, da virus za zdaj ni mutiral do te mere, da bi se drugače odzival na zdravila.
Raziskava pariških znanstvenikov naj bi znanstvenikom pomagala tudi ugotoviti, zakaj nekateri pacienti ebolo preživijo, drugi pa ne. Stopnja preživetja je trenutno pri okoli 40 odstotkih.
Bomo le dobili pravo cepivo?
Znanstveniki pa tudi upajo, da bodo lahko razvili cepivo, ki bo ljudi zaščitilo pred virusom. Na inštitutu trenutno razvijajo dve cepivi. Eno je modifikacija širše uporabljenega cepiva za ošpice. Ljudem vbrizgajo šibko in nenevarno obliko virusa, ki spodbudi odziv imunskega sistema. Če se bo to cepivo izkazalo za uspešno, bi lahko ljudi zaščitili tako pred ošpicami kot tudi pred ebolo.
"Videli smo, da je to grožnja, ki se lahko razširi po vsem svetu. Ugotovili smo, da to ni le problem Afrike, ampak vseh. Ta izbruh bi se lahko umiril, a čez nekaj časa bomo priča novemu izbruhu, saj se virus v naravi skrije na mestih, kot so male živali, in še naprej predstavlja grožnjo ljudem," je dejal profesor James Di Santo. "Najboljši način za zaščito pred virusom, ki nam pride na misel, je cepljenje celotne svetovne populacije," je zaključil.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.