"Alternativa je jasna - da se vsi na seznamu znajdejo v Haagu ali da se jim sodi v ZRJ," je na novinarski konferenci dejal Đinđić, ki je opozoril, da bi nesodelovanje s Haagom privedlo do popolne izolacije države. Napoved novih izročitev jugoslovanskih obtožencev Haagu je sicer izzvala stopnjevanje prepirov med Đinđićevo Demokratsko stranko (DS) in Demokratično stranko Srbije (DSS) jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice.
Đinđić je na novinarski konferenci poudaril, da 31. marec ni dokončni rok za izročitve obtožencev Haagu, da pa lahko ameriški državni sekretar Colin Powell v primeru nesodelovanja Beograda s haaškim sodiščem preloži odločitev o glasovanju o novi pomoči ZRJ v senatu, posledica česar ne bi bil samo izostanek ameriške pomoči, ampak tudi zamrznitev sodelovanja mednarodnih organizacij z ZRJ. Prva posledica nesodelovanja s haaškim sodiščem bi bila po oceni Đinđića vzpostavitev zunanjega zidu sankcij, kar bi se "lahko zgodilo že čez nekaj dni". Pri tem pa ni toliko pomembna pričakovana ameriška pomoč v višini 100 milijonov dolarjev, ampak veliko bolj sodelovanje z mednarodnim denarnim skladom, stand by sporazum, dolgovi pariškemu klubu, sodelovanje s Svetom Evrope in vse drugo, kar je povezano s približevanjem EU, je dejal.
Podpredsednik DSS Zoran Šami je sicer danes menil, da bo odlok srbske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem dodatno zapletel že tako zapleten položaj na političnem prizorišču Srbije. Podpredsednik stranke Vojislava Koštunice je še izrazil bojazen, da utegnejo izročitve državljanov Zvezne republike Jugoslavije izzvati dodatne politične pretrese v Srbiji.
Iz štaba DS srbske premiera Đinđić pa so sporočili, da je Koštuničeva DSS najbolj odgovorna, ker na zvezni ravni doslej še ni bil sprejet zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, in da ima zato najmanj pravic kritizirati vlado.
Na ozemlju ZRJ naj bi se skrivalo 15 srbskih obtožencev, med njimi tudi najbolj iskana Ratko Mladič in Radovan Karađić. Uradni Beograd zatrjuje da obtožencev ni na ozemlju Srbije.
Srbske oblasti so premestile albanske zapornike
Srbske oblasti so v skladu z dogovorom med ZRJ in misijo ZN na Kosovu (UNMIK) o premeščanju albanskih zapornikov na Kosovo danes premestile še enajst albanskih zapornikov, ki so bili na psihiatričnem zdravljenju v Beogradu. Srbski parlament je sporazum o premestitvi po večmesečnem pritisku mednarodne skupnosti ratificiral minuli petek. Zapornike so s sklepom jugoslovanske in srbske vlade iz srbskih zaporov premestili v zapore UNMIK na Kosovu, prav tako kot 145 albanskih zapornikov, ki so jih iz zaporov v osrednji Srbiji na Kosovo premestili že v ponedeljek. Albanske zapornike je na administrativni meji od pripadnikov srbskega notranjega ministrstva prevzela policija UNMIK in jih odpeljala v psihiatrično bolnišnico v zaporu Dubrava blizu kraja Istok.
Četverica Srbov zaprosila za politični azil
Štirje aktivisti politične stranke Nova Srbija iz vasi v okolici Kragujevca so v četrtek pri policiji misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) zaprosili za politični azil na Kosovu. Četverica se je na Kosovo zatekla, ker jim je župan Kragujevca Dragan Lazarević s pomočjo policije že večkrat odvzel prostost in jih drugače oviral pri političnih aktivnostih. Tiskovni predstavnik UNMIK na Kosovu je potrdil, da v času misije na Kosovu, ki se je začela po umiku srbske vojske iz pokrajine leta 1999, še niso imeli podobnega primera.
UNMIK do sedaj ni nikomur podelil političnega azila, še posebej pa ne Srbom, ki ne potrebujejo potnih listov in ne azila, saj meja med Srbijo in Kosovom ni državna temveč samo administrativna. UNMIK bo odločitev o usodi četverice sprejel v prihodnjih dneh, do takrat pa bodo pridržani na policijski postaji v Leposaviču na severu pokrajine.
