Rusija: Incident s kršenjem turškega zračnega prostora se je zgodil zaradi slabega vremena

Ruske vojaške sile nadaljujejo napade na tarče v Siriji, pri tem pa naj bi brez dovoljenja preletele tudi turški zračni prostor.

Turške oblasti so sporočile, da so v soboto zaznali rusko vojaško letalo, ki je v bližini sirsko-turške meje letelo v turškem zračnem prostoru. Nemudoma so poslali svoje lovce v zrak, da bi prestregli vsiljivca. Rusko letalo se je vrnilo v Sirijo.

Turške oblasti so že pozvale ruskega veleposlanika na zagovor, zaradi incidenta pa so ostro protestirali pri Moskvi in tudi pri zvezi Nato, katere del je Turčija.

Turki so Ruse javno pozvali, naj se tovrstnih dejanj izogibajo. V nasprotnem bodo morali Rusi "prevzeti odgovornost za vse nezaželene incidente, ki bi se utegnili zgodili".

Danes je turška vojska sicer tudi sporočila, da je neidentificirano letalo MIG-29 v nedeljo nadlegovalo dva turška F-16 ob meji s Sirijo. Incident je trajal pet minut in 40 sekund, nacionalnosti miga pa niso mogli ugotoviti, so pojasnili.

Turški premier Ahmet Davutoglu je medtem danes pojasnil, da bo Ankara v primeru kršitve turškega zračnega prostora aktivirala pravila za delovanje vojske, ki so jasna, ne glede na to za koga gre. "Tudi če leti ptica, bo prestrežena," je ponazoril.

Kot je še dejal v pogovoru za televizijo Haber-Turk, je Rusija priznala sobotno kršitev in zatrdila, da je šlo za napako. Obenem je Davutoglu zanikal napetosti z Rusijo in zatrdil, da "sirsko vprašanje ni turško-ruska kriza" ter da "naši kanali z Rusijo ostajajo odprti".

Zaradi ruskega letala nad Turčijo izredno zasedanje Nata

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sobotno kršitev turškega zračnega prostora s strani ruskega lovskega letala označil kot "nesprejemljivo". Zato je popoldne sklical izredno zasedanje veleposlanikov držav članic zavezništva na to temo.

Zavezniki v Nato obsojajo te vdore in kršitve Natovega zračnega prostora, so sporočili veleposlaniki zavezništva po izrednem zasedanju. Kot opozarjajo, gre za izjemno nevarno in neodgovorno ravnanje. "Dejanja Rusije ne prispevajo k varnosti in stabilnosti v regiji," je dejal generalni sekretar Stoltenberg, ki je sklical zasedanje.

Stoltenberg se je sicer pred tem srečal s turškim zunanjim ministrom Feridunom Sinirlioglujem v Bruslju, po srečanju pa je poudaril, da predstavljajo dejanja Rusije "nesprejemljivo kršitev" in "ne prispevajo k varnosti in stabilnosti regije".

"Jasno sem povedal, da Nato ostaja močno zavezan varnosti Turčije," je po pogovorih še poudaril Stoltenberg. Moskvo poziva, naj spoštuje Natov zračni prostor, ne podpihuje napetosti z njim ter naj "svoja prizadevanja uskladi s prizadevanji mednarodne skupnosti" v boju proti džihadistom Islamske države (IS) v Siriji.

Ameriški državni sekretar John Kerry je danes dejal, da bi incident lahko sprožil resno zaostrovanje. "Zelo smo zaskrbljeni, ker bi prav takšne stvari, na katere se je Turčija odzvala skladno s svojimi pravicami, pripeljale do sestrelitve," je opozoril.

Visoki neimenovani predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenil, da sobotni incident ob meji s Sirijo najverjetneje ni bil napaka, ampak namerno dejanje Rusije. Kot je dodal, incident le še dodatno potrjuje resne pomisleke o tem, kaj počne Rusija.

Kot je še dodal, tečejo o tem "nujni pogovori" s Turki in partnerji v zvezi Nato v Bruslju. Ameriški obrambni minister Ashton Carter je sicer trenutno v Španiji, kjer začenja svoj petdnevni obisk v Evropi, del katerega bo tudi udeležba na četrtkovem ministrskem zasedanju Nata.

Rusija: Krivo je bilo slabo vreme

Rusko obrambno ministrstvo je zvečer sporočilo, da je rusko letalo kršilo turški zračni prostor zaradi slabega vremena. "Incident se je zgodil zaradi neugodnih vremenskih razmer. Nobene potrebe ni po iskanju teorij zarot," so zapisali v sporočilu za javnost.

Sirske uporniške skupine pozivajo k boju proti rusko-iranski koaliciji

41 sirskih uporniških skupin – med drugim tudi sirska osvobodilna vojska in močna islamistična struja Ahrar al Šam – se je podpisalo pod izjavo, s katero pozivajo države v regiji, naj sestavijo koalicijo proti "rusko-iranski koaliciji, ki okupira Sirijo". Uporniki Rusijo obtožujejo okupacije in pobijanja civilistov

Med podpisnicami ni Al Kaidine podružince Fronte al Nusra, ki sicer sodeluje s skupino Ahrar al Šam, ter teroristične skupine IS.

Uporniki sicer niso izrecno zapisali, na katere države se nanaša poziv, a znano je, da so v boju proti Bašarju al Assadu upornikom pomagale predvsem Turčija, Saudska Arabija in Katar.

Britanci znova nad Ruse 

Slednji pravi, da ruske oblasti javno govorijo, da v Siriji počnejo eno, v resnici pa v tej državi počnejo nekaj povsem drugega. Ko jih kdo glede tega kritizira, pa vse očitke le zavračajo in počnejo naprej, kar so si pač zamislili. To je označil za klasično propagando.

Hammond je namreč dejal, da so se z Rusi kar nekajkrat skušali pogovoriti, a da ves čas prejemajo isti odgovor: "Napadamo cilje Islamske države." Kar pa po njegovem mnenju ne drži.

"Skušaš se pogovoriti z Rusi, oni pa ves čas le ponavljajo svoje stališče – ki je mimogrede tudi iransko stališče – in je že prav neverjetno," je poudarjal britanski zunanji minister.

Kaj želijo Britanci od Rusov?

Hammond je pojasnil, da želijo od Rusov zagotovilo, da Asad ne bo več imel nikakršne vloge v sirski prihodnosti. Brez tega jim ne bo uspelo vseh različnih skupin, ki so v Siriji v konfliktu, posesti za isto mizo, kjer bi se začela mirovna pogajanja, nato pa še razprava o prihodnosti te države.

Zavrnil je predlog Rusije in Irana, da bi se v Siriji odvile volitve, saj meni, da je država še "milijone milj daleč od tega, da bi bila sposobna izpeljati svobodne in poštene volitve". "V državi, v kateri je umrlo že 250.000 ljudi, 12 milijonov pa je razseljenih, od tega polovica zunaj sirskih meja, – kako lahko v tem primeru govoriš o svobodnih in poštenih volitvah," je bil oster in kritičen Britanec.

Kaj torej predlaga?

Hammond pravi, da je ključ za končanje trpljenja sirskega ljudstva v tem, da vzpostavijo kontrolirano tranzicijo v mir. Tudi če to pomeni, da Asad začasno prevzame oblast. Če bodo tako zagotovili mir, potem se Hammond s tem strinja. A le pod pogojem, da Asad obljubi, da ne bo kandidiral na volitvah in da bo nato predal oblast novoizvoljeni politični opciji.

Hammond sicer pravi, da Rusije ne morejo ignorirati pri vprašanju Sirije, a da morajo ruske oblasti upoštevati pravila. Kritično je dejal, da neka država ne more vsakič, če ji kaj ni po volji, razmetati svoje igrače in uporabiti vojaške sile.

Rusija: Podpiramo sirsko vojsko v boju zoper skrajneže

Danes se je oglasil tudi Kremelj. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je cilj njihovih operacij v Siriji nudenje podpore sirski vojski (zvesta Asadu), ki se bori zoper teroriste in druge skrajneže.

Sledila je še izjava ruskega zunajnega ministra Sergeja Lavrova, ki je dejal, da so v povezavi z akcijami, ki jih izvajajo v Siriji, v kontaktu z ameriškimi kolegi. Prav tako so odprti za dialog z uporniško sirsko vojsko (uporniki, ki se borijo zoper vladavino Asada, IS in drugim radikalnim vojaškim skupinam).

Bodo Rusi posredovali tudi v Iraku?

Je pa Lavrov dejal, da Irak ni zaprosil Rusije, naj izvede napade na tarče IS v Iraku.

A vodja iraške paravojaške organizacije Ljudska mobilizacija je danes izjavil, da se je Irak obrnil na Rusijo, ker se koalicija pod vodstvom ZDA ne bori resno proti teroristični skupini Islamska država.

"Do danes nismo videli resnih prizadevanj za boj proti IS," je dejal Hadi al Ameri. "Nekateri poskušajo brzdati IS, ne pa tudi uničiti in preprečiti borcem vrnitev v Evropo, od koder so prišli," je dodal.

Ameri je poslanec gibanja Badr, šiitske stranke, ki ima podporo Irana in tudi močno oboroženo krilo. "Zaradi pomanjkanja resnosti na strani mednarodne koalicije smo morali ubrati drugo smer. Rusija se zelo resno loteva boja proti IS," je dejal.

Rusija je minuli teden začela izvajati zračne napade v Siriji. Medtem ko Moskva zatrjuje, da napada cilje IS, Washington in njegovi zavezniki pravijo, da Rusija ne ločuje med IS in drugimi skupinami v Siriji, ter očitajo Kremlju, da samo ščiti sirskega predsednika Bašarja al Asada in njegov režim.

Irak je minuli teden sporočil, da bodo v Bagdadu vzpostavili center za tesnejše obveščevalno sodelovanje z Rusijo, Sirijo in Iranom v boju proti IS. Vlada v Bagdadu je nato sporočila, da bo morda razmislila o tem, da bi dovolila Rusiji napade na IS tudi v Iraku.