Dvomi o zgodbi rešenih jadralk: zakaj nista sprožili klica na pomoč in ali je neurje divjalo ali ne

Svet je obkrožila novica o rešitvi dveh jadralk, potem ko je njuno plovilo pet mesecev po morju nosilo sem in tja. Zgodba sicer s srečnim koncem pa naj bi imela več lukenj in številni dvomijo v pripoved, s katero sta postregli Jennifer Appel in Tasha Fuiava. 

Ameriška obalna straža je zdaj sporočila, da ženski nista sprožili klica v sili oziroma signala, s katerim je bila opremljena njuna jadrnica. Prav tako naj se tudi druge podrobnosti ne bi ujemale. 

Ženski sta medijem, potem ko ju je rešila ameriška mornarica, povedali, da sta začeli prosto pluti maja, ko se jima je na poti od Havajev do Tahitija pokvaril motor jadrnice. Dejali sta, da je bil čoln brez električne energije ali komunikacijske povezave na odprtem morju okoli 1500 kilometrov jugovzhodno od Japonske, preden je ribiška ladja opozorila ameriške oblasti o njuni jadrnici. Par, ki je potoval z dvema psoma, je torej močno skrenil z začrtane poti. 

Appelova je pojasnila, da sta bili neverjetno srečni, da sta preživeli, saj jima je začelo zmanjkovati hrane, prav tako pa ju je napadel morski pes. 

Zakaj se pojavlja dvom? 

Tiskovni predstavnik ameriške obalne straže Scott Carr je po pogovorih s parom dejal, da je bila jadrnica opremljena z napravo za oddajanje radijskega signala za pozicioniranje (EPIRB), vendar ga nista prižgali. Prav ta signal je ključen za reševalce, da čim prej najdejo plovilo v težavah. Če sta bili v težavah, torej ni jasno oziroma logično, zakaj ga nista uporabili. Podatkov o tem, da ga ne bi znali uporabljati, ni, prav tako naprava ni bila pokvarjena. 

Ženski sta naknadno pojasnili, da naprave nista aktivirali, ker naj ne bi bili v neposredni nevarnosti. 

To še ni vse, Carr je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal, da je obalna straža z njuno jadrnico Sea Nymph vzpostavila stik junija, ko sta bili v bližini Tahitija, in kapitanka je odvrnila, da nista v nevarnosti in da predvidevata, da se bosta kmalu vrnili na kopno. Pojasnil je, da so stik vzpostavili potem, ko naj bi se na jadrnici že pokvaril motor, prav tako tudi jambor v neurju. Prav tako ni jasno, kako ženski nista preverili delovanje komunikacijskih naprav, preden sta se odpravili na morje. Prejšnji teden sta dejali, da sta imeli šest različnih komunikacijskih naprav na krovu, a so se vse pokvarile. Signal v sili naj bi se le redko pokvaril, je za AP poudaril upokojeni član obalne straže Phillip Johnson. 

Neurje, ki ga meteorologi niso zasledili

Te, po poročanju BBC, niso edine sporne točke njune pripovedi. Ženski sta povedali, da sta se s hudim neurjem soočili prvo noč na poti v začetku maja in neurje je trajalo kar tri dni. Ameriška meteorološka agencija podatkov o takšnem neurju v času in na območju, kjer naj bi se nahajali, nima. 

Prav tako so se pojavila vprašanja, kako sta bila njuna psa v tako zelo dobrem stanju ob rešitvi, če so se borili za preživetje. 

Kritiki njune zgodbe se še ne ustavijo in postavljajo vprašanje, zakaj nista izstrelili svetlobnega signala v sili, saj sta pluli mimo več otokov, med njimi mimo Mauija, Lanaija in Božičnih otokov. 

Spomnimo, kakšna je bila njuna zgodba. Ob prihodu na Japonsko je Appelova dejala, da se le ameriški mornarici lahko zahvalita za življenji. V izjavi za medije sta ženski pojasnili, da se jima je motor jadrnice pokvaril konec maja. Menili sta, da bosta do kopnega uspeli s pomočjo jader in vetra. Po dveh mesecih, dolgo po predvidenem času, ki sta si ga zadali, da bosta dosegli Tahiti, sta izdali klic v sili. Pošiljali naj bi ga dnevno skoraj 100 dni, a nista dobili odgovora. 

Po petih mesecih ju je in njuna psa Valentine in Zeusa  25. oktobra rešila ameriška mornarica. Dejali sta, da sta lahko preživeli tako dolgo, ker sta imeli za več kot leto dni zalog suhe hrane in filtra za vodo. 

Jadrnico je 24. oktobra opazila tajvanska ribiška ladja in nanjo opozorila ameriške oblasti na otoku Guam. Ladja USS Ashland, ki je bila v bližini, ju je naslednji dan rešila.