Dve leti po referendumu o brexitu: bo Velika Britanija odšla iz EU brez dogovora?

Pred dvema letoma so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz Evropske unije. A po vsem tem času še zmeraj ni znano, kako se bo vse skupaj izteklo. Smo se pa Evropejci nekaj vendarle naučili - izstop iz evropske skupnosti se je izkazal za neverjetno zapletenega. Zaenkrat je popolnoma jasna tako le ena stvar: v petek, 29. maja 2019, ob 13. uri Velika Britanija uradno ne bo več del evropske skupnosti.

Takrat naj bi se začelo prehodno obdobje, ki bi trajalo 21 mesecev, torej do konca decembra 2020. V tem obdobju Velika Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju Unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.

Britanski zunanji minister Boris Johnson je danes brexit primerjal z rolo toaletnega papirja - premierko Thereso May je posvaril pred "mehkim, voljnim in navidezno neskončno dolgim" brexitom ter jo pozval, naj "izpolni mandat britanskih ljudi in dostavi celovit britanski brexit".

V tem tednu je britanski parlament z nekaj amandmaji sicer potrdil tako imenovani zakon o brexitu, ki je ključnega pomena za odhod Otočanov iz Evropske unije. Zagotovil bo namreč pravno podlago za preklic zakona iz leta 1972, s katerim je Velika Britanija postala članica povezave. Hkrati pa naj bi prenesel evropska pravila in uredbe v njihovo zakonodajo.

In vse bolj postaja jasno, da se Velika Britanija še zmeraj ni odločila, kaj si pravzaprav želi, piše Independent. V začetku pogajanj se je govorilo o tako imenovan 'trdem' brexitu, po katerem bi se Velika Britanija odpovedala članstvu v enotnem trgu in izstopila iz carinske unije, v zameno pa bi pridobila nadzor nad svojim proračunom, zakonodajo in nad migracijami - torej področjem, ki so ga zagovorniki brexita pred referendumom najbolj izpostavljali. V primeru tako imenovanega 'mehkega' Brexita pa bi Velika Britanija obdržala dostop do enotnega evropskega trga, a bi morala v zameno prispevati v evropski proračun.

Sčasoma pa se je začenjala oblikovati še tretja možnost, tako imenovani 'no deal' – verjetnost, da Velika Britanija zapusti Eevropsko unijo brez kakršnega koli sporazuma z njo.

A večina analitikov vendarle meni, da bo na koncu sklenjen nekakšen vmesni dogovor, s katerim ne bodo popolnoma zadovoljni niti zagovorniki niti nasprotniki Brexita na Otoku.

Glavno stališče Mayeve: Brexit pomeni brexit

Mayeva se sicer pripravlja na nov krog pogajanj, še vedno pa ni točno definirala, kakšno prihodnost si želi Otok s kontinentom - predvsem kar se tiče področja carin. Vztrajno sicer zatrjuje, da bo Velika Britanija ob izhodu zapustila tudi carinsko unijo, a hkrati želi ohraniti čim manj strog nadzor na meji. Michel Barnier, glavni pogajalec Evropske unije za Brexit, je vse ponujene možnosti Londona na tem področju zaenkrat zavrnil kot "nerealistične".

Barnier je nedavno posvaril London, da mora biti izstopna pogodba pripravljena do oktobra, ker jo je potrebno še ratificirati. Oster je bil tudi do pričakovanj Velike Britanije in Londonu očital, da se gre igro 'Črni Peter'. Kot je dejal, želi Velika Britanija ohraniti vse prednosti članstva, krivdo pa prevaliti na evropska ramena.

A po njegovih besedah taka igra Unije ne bo prestrašila. "Velika Britanija se je odločila, da bo zapustila Unijo, zdaj pa potrebuje odgovornost in realizem," je dejal.

Prvi pomembni mejnik v pogajanjih je bil sicer dosežen lanskega decembra, ko sta Velika Britanija in EU dosegli dogovor o treh prednostnih ločitvenih vprašanjih. Dokončen sporazum je tako dosežen glede pravic državljanov EU na Otok ter glede finančne poravnave po brexitu.

Tretje glavno ločitveno vprašanje pa ostaja nedorečeno – vprašanje meje na irskem otoku. EU je predlagala rešitev, po kateri bi za Severno Irsko tudi po brexitu veljala evropska pravila, torej bi ostala v carinski uniji in enotnem trgu, a britanska stran jo zavrača, češ da bi to ustvarilo mejo med to deželo in preostalim Združenim kraljestvom.

Brexit bo imel za britansko gospodarstvo negativne posledice

Precej pomembno - in morda s strani britanske vlade zanemarjeno vprašanje, pred katerim si zatiskajo oči - so posledice, ki jih bo brexit imel za britansko gospodarstvo. Po raziskavi iz januarja naj bi na Otoku do leta 2030 v najslabšem primeru izgubili več kot pol milijona delovnih mest. Hkrati bi ostali tudi brez 52,7 milijarde evrov, ki bi jih prejeli v obliki tujih naložb. A celo po najboljšem možnem scenariju bi brez dela ostalo 176.000 Britancev, vlagatelji pa bi iz Velike Britanije preusmerili za 22,5 milijarde evrov investicij.

Vse več podjetij tudi uradno napoveduje, da bodo svoje proizvodnje premaknili iz Velike Britanije. Pred nekaj dnevi je odhod napovedal tudi Airbus, še posebej če bo Velika Britanija zapustila tudi enotni trg in carinsko unijo. Airbus na Otoku zaposluje kar 14.000 ljudi, največ v Walesu.

Na demonstracijah v Londonu pozivajo k drugemu referendumu

Na desettisoče nasprotnikov brexita se je ob drugi obletnici referenduma zbralo na ulicah britanske prestolnice. Med drugim so pozivali k referendumu o končnem dogovoru Mayeve z Brusljem, če bo ta dosežen. Vztrajajo, da morajo imeti Britanci končno besede glede doseženega ločitvenega sporazuma z Evropsko unijo ter da Brexit še ni "sklenjen posel", piše The Guardian.

Na proevropskih shodih so se zbrali tudi v več evropskih mestih, kjer pa so predvsem pozivali k novi Evropi, ki bi v središče postavila demokracijo, trajnost in solidarnost. Akcija je uperjena predvsem proti Evropi sovražnemu nacionalizmu. V Berlinu se je v okviru shoda okoli 1000 udeležencev med drugim sprehodilo tudi do britanskega veleposlaništva.

Večina Britancev po javnomnenjskih raziskavah še vedno vztraja pri svojem prepričanju glede brexita, ki se ni spremenilo vse od referenduma – in tako britanska javnost ostaja razdeljena. Veliko jih prav tako verjame, da je brexit potrebno uresničiti, čeprav se zavedajo, da bo to imelo za državo hude gospodarske posledice, poroča BBC.

In medtem ko naj bi se že konec junija nadaljevala poganjanja med Londonom in Brusljem (s poudarkom na vprašanju meje na irskem otoku), so predstavniki Mayeve vlade danes zatrjevali, da je Velika Britanija pripravljena odkorakati iz EU brez doseženega dogovora. Ponovili so tudi znano stališče britanske premierke, da je "izhod brez sporazuma boljši kot slab sporazum". Medtem pa britanski pogajalec David Davis še vedno zatrjuje, da bo brexit "fantastičen". Tako se zdi, da je po dveh letih jasno zgolj to, da nič še ni (dokončno) jasno.