FOTO: 10 milijonov podpisov za Koebenhavnski sporazum

V danskem Koebenhavnu se je začela 12-dnevna velika konferenca Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah, katere cilj je najti pravičen, celovit, ambiciozen in globalen dogovor o boju proti podnebnim spremembam, ki bo po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol.

Na slovesnosti ob otvoritvi konference je predsednica podnebne konference in nekdanja danska ministrica za okolje Connie Hedegaard izpostavila, da je ključnega pomena dogovor o virih financiranja državah v razvoju za prilagajanje na podnebne spremembe in boj zoper njih. Opozorila je tudi, da imajo voditelji v Koebenhavnu edinstveno priložnost za ambiciozen dogovor."Če ne izkoristimo te možnosti, lahko preteče več let, preden bo prišla nova," je dodala.

Danski premier Lars Lokke Rasmussen pa je ob začetku konference izpostavil, da so oči celotne svetovne javnosti uprte v Koebenhavn, ki da lahko prinese upanje za prihodnje generacije in zaščiti preživetje človeštva.

Savdska Arabija je opozorila, da se je zaupanje v klimatologe zmanjšalo zaradi t. i. afere Climategate, v kateri naj bi strokovnjaki medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) izkrivljali nekatere podatke. Glavni pogajalec Savdske Arabije Mohammed al Sabban je izpostavil, da se je zaupanje v vodilne svetovne klimatologe omajalo prav v času, ko se pogajajo za podnebni sporazum, zaradi katerega bodo morale nekatere države 'žrtvovati' del gospodarske rasti. Predsednik IPPC Rajendra Pachauri je afero označil kot poskus diskreditacije IPCC. Branil je ugled organizacije, kjer so, kot je izpostavil, znanstvena dognanja in dokazi pošteni, nevtralni in objektivni. Strokovnjaki poudarjajo, da je afera zgolj popačenje znanstvenih dejstev. Sabban pa je ob tem pozval k neodvisni mednarodni raziskavi.

Imamo zgolj dva tedna časa

Konference, na kateri pričakujejo več kot 15 000 ljudi iz 192 držav, se udeležujejo tudi številni svetovni voditelji, med njimi premier Borut Pahor. Mnogi opozarjajo, da imajo svetovni politiki zgolj dva tedna časa, da rešijo svet pred spremembo podnebja, ki lahko ima katastrofalne posledice za celotno Zemljo. 

Glede na zadnji razvoj dogodkov v Koebenhavnu sicer ne bodo sklenili pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični dogovor. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letu 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum. Znanstveniki opozarjajo, da mora koebenhavnski dogovor omogočiti, da se dvig povprečne temperature glede na predindustrijsko obdobje omeji na največ dve stopinji Celzija. V skladu s trenutnimi trendi se svetu po zadnjih podatkih namreč obeta veliko bolj katastrofičen scenarij.

10 milijonov podpisnikov peticije za pošten, ambiciozen in zavezujoč Koebenhavnski sporazum

Deset milijonov ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo na spletu, v kateri zahtevajo, da svetovni voditelji v Koebenhavnu sprejmejo pošten, ambiciozen in zavezujoč podnebni sporazum. Peticijo je v imenu 226 okoljevarstvenih združenj izvedla organizacija TckTckTck.

Peticijo so predali glavnemu podnebnemu pogajalcu ZN Yvu de Boeru, danskemu premieru Larsu Lokkeju Rasmussenu in predsednici podnebne konference Connie Hedegaard.

Poglejte si zanimiv članek o podnebnih spremembah, na katere opozarjajo slovenski strokovnjaki ...

Potrebno je doseči ambiciozen dogovor

Medvladna strokovna skupina ZN o podnebnih spremembah v skladu s tem ocenjuje, da bi morale industrializirane države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 25 do 40 odstotkov pod raven iz leta 1990, države v razvoju pa do leta 2020 rast izpustov omejiti na približno 15 do 30 odstotkov pod svoje dosedanje običajne vrednosti. Do leta 2050 pa bi morale razvite države emisije zmanjšati za med 80 in 95 odstotkov, globalno pa bi emisije morale pasti vsaj za 50 odstotkov glede na 1990.

“Koebenhaven je ključen trenutek v mednarodnem odzivu na klimatske spremembe”, je pred srečanjem dejal vodja sekretariata za klimatske spremebe pri Združenih narodih Yvo de Boer. Južna Afrika je že v nedeljo sporočila, da bo zmanjšala emisije za 34 odstotkov pod pričakovano mejo do leta 2020, če jo bodo bogate države finančno podprle in ponudile tehnološko pomoč.

Človeštvo pred pomembno odločitvijo

Britanski premier Gordon Brown je poudaril, da imajo jasne cilje, saj želijo doseči mednarodno pravno zavezujoč dogovor glede klimatskih sprememb v manj kot šestih emsecih. “Če do konca tedna ne dosežemo ambiciozen dogovor, nam tega naši otroci ne bodo odpustili,” je še dejal Brown.

Več kot 56 svetovnih časopisov iz 45 držav po svetu, med njimi tudi The Guardian, Le Monde, El Pais in Toronto Star, je na svojih straneh danes objavilo poziv svetovnim voditeljem, da naj ukrepajo.

“Človeštvo je pred pomembno odločitvijo. Če ne bomo združili moči in sprejeli odločilne korake, potem bodo klimatske spremembe uničile naš planet”, so zapisali. Poudarili so še, da imajo politiki moč, da vplivajo na tok zgodovine. Od njih je tudi odvisno ali jih bodo prihodnje generacije videle kot tiste politike, ki so se soočili z izzivom ali pa kot tiste, ki so videli, da prihaja katastrofa in niso storili nič, da bi jo preprečili.

Kaj bo z državami v razvoju?

Pri sporazumu pa se postavlja vprašanje, za koliko so dejansko pripravljane zmanjšati količino izpustov države v razvoju. Te so namreč po zadnjih podatkih leta 2005 kot skupina postale največji vir izpustov, predvsem zaradi hitrega razvoja držav, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Te tri države so v zadnjih tednih napovedale prostovoljne korake, s katerimi bi do leta 2020 upočasnili rast emisij na enoto BDP, vendar pa te zaveze dejansko ne obetajo zmanjšanja izpustov.

Države v razvoju namreč vztrajajo, da zgodovinsko niso odgovorne za vsebnost toplogrednih plinov v ozračju in da bi zato večino naporov za zmanjšanje izpustov morale prevzeti razvite države, njihov razvoj pa z ukrepi proti podnebnim spremembam ne bi smel biti ogrožen. Od razvitih držav zato pričakujejo tudi pomoč pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo in prenos najsodobnejše okoljske tehnologije.

Bodo številni svetovni voditelji imeli pozitiven učinek?

K uspehu Koebenhavna naj bi prispevalo tudi dejstvo, da se bodo konference udeležili številni svetovni voditelji, med njimi vsi pomembnejši iz EU ter ameriški predsednik Barack Obama, kitajski premier Wen Jiabao in indijski premier Manmohan Singh.

Konference se bo udeležil tudi premier Pahor, Slovenija pa deluje predvsem znotraj usklajenih stališč EU, ki se je med drugim zavezala, da bo izpuste do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990, in obljubila zvišanje tega cilja na 30 odstotkov, če se bodo druge razvite države zavezale k podobnim ciljem.

V okviru tega mandata pa je za Slovenijo pomembno predvsem vprašanje ureditve ponorov, torej vsrkavanja ogljikovega dioksida z gozdovi. Slovenija zastopa stališče, naj možnost upoštevanja ponorov velja tudi po letu 2012, vendar tako, da bodo države ekvivalent vrednosti zmanjšanja emisij s ponori namenile za domače prilagajanje podnebnim spremembam.

Ob začetku Koebenhavna je minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari ocenil, da je še vedno razumen optimizem. To pomeni, da bi bilo na konferenci doseženo takšno soglasje, ki bi v naslednjih mesecih omogočilo dokončno sprejetje pravnih dokumentov, je pojasnil. Ti pravni dokumenti naj bi po ministrovih besedah na eni strani zagotavljali zaveze o zmanjševanju izpustov in na drugi strani strani finančne zaveze za hitro financiranje držav v razvoju v obdobju 2010–2012 pa tudi doseganje finančnih obveznosti na srednji rok. "Tu se Slovenija pridružuje državam z ambicioznejšimi načrti in je tudi pripravljena prispevati svoj delež pri hitrem startu financiranja v prvem obdobju po konferenci z ustreznim deležem, ki odpade na Slovenijo," je slovensko stališče predstavil minister Gaspari.

K ambicioznim podnebnim ukrepom se je zavezalo že 1000 evropskih mest

Nemško mesto Rostock je postalo 1000. evropsko mesto, ki je pristopilo k dogovoru županov, v katerem se evropska mesta zavezujejo k ambicioznim ukrepom v boju proti podnebnim spremembam. Sodelujoča mesta, med njimi Ljubljana, naj bi na ta način nadgradila cilje EU na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Zvezala so se namreč k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za več kot 20 odstotkov do leta 2020 glede na leto 1990, za doseganje tega cilja pa bodo razvili akcijske načrte za trajnostno energijo. Meščane bodo o dosežkih pri uresničevanju tega cilja obveščali prek rednih poročil.

V dogovoru poleg mest iz EU oz. evropskega gospodarskega območja sodelujejo tudi mesta iz Argentine (Buenos Aires), Armenije, BiH, Nove Zelandije, Švice (med drugimi Zürich), Turčije in Ukrajine.