Ruska duma je Kjotski protokol potrdila po vsega dveurni razpravi in to z razmeroma močno večino v 450-članskem parlamentu: 334 poslancev je glasovalo za ratifikacijo, 73 jih je bilo proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Analitiki si pred tem sicer niso bili povsem enotni, ali bodo poslanci tako složni pri podpori Putinu glede tega vprašanja; nekateri so celo napovedovali, da bi poslanci lahko ratifikacijo zavrnili. To se nato vendarle ni zgodilo in Rusija bo tako postala 127. in ključna država, ki bo ratificirala protokol o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Po ratifikaciji v dumi mora protokol potrditi še svet federacij, nato pa ga mora podpisati še ruski predsednik Vladimir Putin, kar pa je po mnenju poznavalcev pravzaprav zgolj še formalnost. Svet federacije naj bi protokol sprejel v sredo 27. oktobra. Protokol naj bi tako začel veljati 90 dni potem ko bo Putin Združenim narodom v New Yorku predložil ratifikacijske listine.
Industrijske države so se v japonskem mestu Kjoto leta 1997 zavezale, da bodo v časovnem obdobju od leta 2008 do leta 2012 znižale izpust toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Strah za rusko gospodarstvo
Ruski nasprotniki Kjotskega protokola opozarjajo, da bo ratifikacija ogrozila rusko gospodarsko rast in ustavila Putinove načrte o podvojitvi bruto domačega proizvoda v naslednjih desetih letih. Toda Putin je po večletnem omahovanju septembra letos vendarle napovedal pristop Rusije k Kjotskemu protokolu, da bi tako na eni strani poudaril odgovornost Rusije do varovanja okolja, na drugi pa tudi, da bi Evropska unija zaradi tega pospešila rusko približevanje Svetovni trgovinski organizaciji.
Čeprav bi Kjotski protokol po mnenju gospodarstvenikov lahko ogrozil Putinove načrte o podvojitvi bruto domačega proizvoda v naslednjih desetih letih, pa bi lahko trgovanje z neuporabljenimi kvotami emisij Rusiji po ocenah EU prineslo tudi do dve milijardi dolarjev letno. Današnja Rusija je bila med pripravami na sklenitev Kjotskega protokola leta 1990 odgovorna za 17 odstotkov svetovne proizvodnje toplogrednih plinov, toda po razpadu Sovjetske zveze in hudi gospodarski krizi ima Rusija še velike rezerve pri doseganju kvote, kar bo lahko izkoristila za prodajo državam, ki svoje kvote presegajo.
Po mnenju nekaterih je bila Putinova napoved ratifikacije Kjotskega protokola tudi poskus odvrnitve pozornosti Zahoda od njegovih napovedanih "protiterorističnih" reform, ki jih je napovedal po tragediji s talci v šoli v severnoosetijskem Beslanu. Putin se je namreč zaradi napovedi o reformah, s katerimi naj bi centraliziral oblast, znašel pod plazom kritik, da vrača Rusijo v nedemokratične čase. Te kritike so nato po napovedi o ratifikaciji Kjotskega protokola bolj ali manj potihnile.
Kdo bo kupoval certifikate za onesnaževanje?
Pojavlja pa se vprašanje, kdo bo od Rusije sploh kupoval t.i. certifikate za onesnaževanje. Rastoči gospodarski velikan Kitajska zaradi svojega statusa države v razvoju uživa posebne koncesije, tako da ji teh certifikatov ne bo treba kupovati še kar nekaj časa. ZDA, ki so bile leta 1990 odgovorne za 35 odstotkov svetovne proizvodnje toplogrednih plinov, pa so leta 2001 umaknile svoj podpis, ker naj bi protokol škodoval ameriškemu gospodarstvu. Tudi če na bližnjih predsedniških volitvah v ZDA zmaga demokratski kandidat John Kerry, je malo verjetno, da bodo ZDA pristopile k protokolu. Tiskovni predstavnik State Departmenta Adam Ereli je dejal, da ZDA zaradi tega niso spremenile svojega stališča do sporazuma. "Ne verjamemo, da je Kjotski protokol realen za ZDA in nimamo ga namena ne podpisati ne ratificirati," je še dodal Ereli.
Zato omenjeno trgovanje z ruskimi nedoseženimi kvotami proizvodnje toplogrednih plinov najverjetneje ne bo tako donosno, kot nekateri upajo. Bolj črnogledi celo napovedujejo, da iz vsega tega ne bo nič in da bo protokol krepko škodil ruskemu gospodarstvu.
EU pozdravlja rusko ratifikacijo
Evropska komisija je pozdravila ratifikacijo Kjotskega protokola, pri tem pa ZDA pozvala, naj opustijo nasprotovanje pogodbi.
Po Prodijevih besedah "Kjotski protokol morda ni idealen, vendar pa je edino učinkovito orodje, ki je na voljo mednarodni skupnosti. ZDA se ne bi smele izločiti iz boja, ki je ključnega pomena za našo prihodnost,".
Vseeno pa je dejanje ruske dume razveselilo okoljevarstvene organizacije. Organizacija Greenpeace je ratifikacijo označila za "zgodovinski trenutek", hkrati pa ocenila, da gre za velik poraz ameriškega predsednika Georgea Busha in njegovih podpornikov iz industrije fosilnih goriv.
