Duma grozi s še ostrejšimi ukrepi

"Če bodo gruzijske oblasti nadaljevale s protirusko politiko, ki ogroža varnost in stabilnost na Kavkazu, ima Rusija po mnenju poslancev dume pravico do sprejetja drugih, še ostrejših ukrepov," so zapisali v izjavi, za katero je glasovalo 418 poslancev ruske dume. Proti je bil le eden, eden pa se je vzdržal.

Poslanci spodnjega doma ruskega parlamenta v izjavi opozarjajo, da protiruska in nedemokratična dejanja gruzijskih oblasti sovpadajo s sprejetjem zakona v ameriškem senatu v podporo pospešenim pogajanjem o vstopu Gruzije v zvezo NATO.

Zasegli vino, omenjajo spopad

V Moskvi so zaprli gruzinsko igralnico in gruzinsko gostišče ter zasegli pol milijona steklenic gruzinskega vina.Rusija se je za te ukrepe odločila po uvedbi sankcij proti južni sosedi. Z njimi želi to kavkaško državo kaznovati zaradi aretacije štirih ruskih častnikov, ki jih v Tbilisiju obtožujejo vohunjenja. Čeprav naj bi to dokazoval tudi posnetek, na katerem naj bi osumljeni častniki plačevali za informacije o gruzinskih vojaških objektih, so jih zaradi pritiska Rusije nazadnje vendarle izpustili in predali silam OVSE, ki so jih vrnile v domovino.

Kljub temu pa Rusija, ki je malo po aretaciji časnikov uvedla prometno blokado in s tem onemogočila vse cestne, železniške, zračne in pomorske povezave z Gruzijo, ni prekinila blokade, čeprav so jo k temu pozivali iz OVSE. Blokada obsega tudi poštne povezave, Rusija pa jo namerava razširiti še na finančne transakcije z južno sosedo.

Sankcije občutili tudi gostinci

Med prvimi, ki so čutili posledice sankcij, so bili lastniki igralnice v Moskvi, ki so jo oblasti ukazale zapreti. Policija je zasedla tudi neko gostišče v ruski prestolnici, obe imata gruzinske lastnike. Poleg tega so zasegli kar pol milijona steklenic gruzinskega vina, namenjenih prodaji na ruskem trgu. Že prejšnji teden so Gruzijcem prenehali izdajati ruske vizume, odpovedali so tudi gostovanje gruzinskega baleta.

Sankcije bi lahko omajale gospodarstvo nekdanje sovjetske republike, ki je trgovinsko močno navezana na Rusijo, od koder tudi dobiva večino energije. Glavni dobavitelj zemeljskega plina je rusko podjetja Gazprom, ki so ga v začetku leta obtoževali, da ga Kremelj uporablja za dispcipliniranje neposlušnih sosed, tudi Gruzije.

Moskva za zdaj evropskih in ameriških pozivov, naj sankcije ukine, ne posluša. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je “provokativna” dejanja Gruzije povzal z ZDA in zvezo NATO, danes pa se je na spor med državama odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je poudaril, da Rusije ne bo nihče izsiljeval.

Časnik napoveduje vojaški spopad

Spor je prestrašil okoli milijon Gruzijcev, ki živijo v Rusiji. Ti naj bi vsako leto v domovino poslali okoli 300 milijonov dolarjev, kar je za gospodarstvo revne petmilijonske Gruzije izjemnega pomena.

V Kremlju naklonjenih časnikih močno poudarjajo omenjen spor. Tako je poslovni Kommersant v naslovu zapisal, da se je v Rusiji začela domoljubna kampanja, in na naslovnici objavil sliko gruzinskega predsednika Mihaila Sakašvilija kot Adolfa Hitlerja.

V časniku Novje Izvestja so šli še dlje in napovedali, da lahko spor prerase tudi v vojaški konflikt. “Ne moremo izključiti možnosti, da bi se gospodarska blokada spremenila v vojaški konflikt med državama,” so zapisali.

Rusija ima sicer na ozemlju svoje južne sosede še vedno nastanjenih med 2000 in 3000 vojakov, umaknila naj bi jih do leta 2008. Ruski obrambni minister Sergej Ivanov se je odzval na bojazen Gruzijcev, da bi Moskva po sporu število vojakov v tej državi še povečala, in to odločno zavrnil. »Umik bomo izpeljali po časovnem načrtu, mogoče ga bomo še pospešili,« je dejal.

Vodja ruske diplomacije Lavrov sicer Gruzijo obtožuje, da poskuša z denarjem ruskih kriminalnih združb kupiti orožje in da zbira vojsko. Napad naj bi po njegovih besedah grozil separatističnima regijama Južna Osetija in Abhazija, ki ju Moskva odločno podpora in ki sta prav tako jabolko spora med državama. V Tbilisiju le odgovarjajo, da želijo le posodobiti vojaške sile in jih uskladiti s standardi zveze NATO.