Zvezni sodnik Sterling Johnson je v četrtek v Brooklynu obsodil muslimanskega duhovnika iz Jemna, šejka Mohameda Alija Hasana al Moajada na 75 let zaporne kazni zaradi sodelovanja s teroristično organizacijo. Primer proti al Moajadu se je zapletel, ko se je ključna priča proti njemu lani novembra zažgala pred Belo hišo, vendar je porota marca kljub temu ugotovila krivdo duhovnika. Al Moajad je ob izreku kazni zatrdil, da je nedolžen. Njegov odvetnik William Goodman je že napovedal pritožbo.
Al Moajad je bil obsojen na podlagi pričanja informatorja FBI Mohameda Alansija, ki je v frankfurtskem hotelu skrivaj snemal njun pogovor. Šejk al Moajad se je na posnetkih med drugim hvalil, da je nekoč Osami bin Ladnu poslal 20 milijonov dolarjev. Porota ga je te obtožbe oprostila, saj dokazov ni bilo, poleg tega naj bi se to zgodilo pred mnogimi leti, morda celo v času, ko so afganistanske in arabske upornike proti sovjetski okupaciji tudi ZDA obilno zalagale z orožjem in denarjem.
Al Moajad je v Frankfurtu informantu Alansiju obljubil, da bo do Hamasa spravil dva milijona dolarjev, na posnetkih pa naj bi se tudi smejal ob opisovanju terorističnih napadov Hamasa na izraelske civilne cilje. Nemška policija ga je aretirala in ga predala Američanom. Al Moajed je pred izrekom sodbe zatrdil, da ni podpiral Hamasa, čeprav se mu organizacija zdi povsem legitimna in spoštovana v arabskem svetu.

Obramba je opozarjala, da je kronska priča Alansi nezanesljiv, ker naj bi sodeloval z FBI zaradi lastnih težav z zakonom, velikih dolgov in nagrade 100.000 dolarjev, kolikor je dobil za nastavitev pasti al Moajedu, ki ga je sam prijavil FBI.
Novembra lani se je Alansi zažgal pred Belo hišo, ker naj FBI ne bi držal besede in mu ni dal vsega obljubljenega. Tedanji pravosodni minister ZDA John Ashcroft je leta 2003 al Moajedovo aretacijo razglašal kot velik udarec Al Kaidi, tožilstvo pa je kasneje opustilo to obtožbo in se osredotočilo na al Moajadove vezi s Hamasom.