'Duhovi' v ječah?

V skrivnih zaporih ameriške obveščevalne agencije Cia, za katere ZDA trdijo, da so prazni, naj bi bilo zaprtih še 39 ljudi, trdi poročilo skupine človekoljubnih organizacij z naslovom Neuradno: Odgovornost ZDA za prisilna izginotja v vojni proti terorizmu. Seznam skrivnih zapornikov našteva 39 ljudi iz Egipta, Kenije, Libije, Maroka, Pakistana in Španije.

Britanske organizacije Amnesty International (AI), Cageprisoners in Reprieve ter ameriške organizacije Human Rights Watch, Center za ustavne pravice (CCR) in Center za človekove pravice in globalno pravico (CHRGJ) v 21 strani dolgem poročilu izpostavljajo tiste strani skrivnih zaporov, ki so jih ZDA poskušale prikriti, na primer lokacije, kjer bi lahko zadrževali zapornike, slabo ravnanje z njimi in države, ki so v programu sodelovale.

''Čas je, da ameriška vlada prizna,'' je dejal vodja Reprieve Clive Stafford Smith. ''Te osebe pogrešajo več let, dokazi pa pričajo o tem, da so bile nekoč v priporu s strani ZDA. Kje so zdaj in kaj se je zgodilo z njimi?'' se sprašuje. Predstavnik Cie Paul Gimigliano je na očitke odgovoril, da ''ZDA delujejo v okviru ameriške zakonodaje''. ''Naš boj proti terorizmu je zelo učinkovit. Preprečili smo številne zarote in rešili mnoga življenja,'' je dejal.

V ječi zasliševali otroka?

Cia naj bi v tajnih zaporih zadrževala tudi družine terorističnih osumljencev, njihove žene in otroke. Poročilo navaja primer domnevnega organizatorja napadov na ZDA 11. septembra 2001 Kalida Šejka Mohameda, čigar sedem in devetletna otroka naj bi prijeli septembra 2002. "Po navedbah prič so otroka najmanj štiri mesece zadrževali v zaporu za odrasle, kjer so ju ameriški agenti zasliševali o tem, kje se nahaja njun oče," navaja poročilo.

Kot je povedal direktor raziskav pri AI Claudio Cordone, nihče ne dvomi o dolžnosti držav, da zavarujejo svoje prebivalstvo pred terorizmom. Vendar se pri tem ne smejo posluževati tajnega pridrževanja moških, žensk in otrok na skrivnih lokacijah, kjer so ti prikrajšani za najosnovnejše pravice, je opozoril Cordone. "Ameriška administracija mora enkrat za vselej končati to nezakonito in moralno odvratno prakso," je dejal.

Tožba za razkritje dokumentov

AI, CCR in Mednarodna klinika za človekove pravice newyorške univerze so medtem sporočile, da so na ameriškem zveznem sodišču vložile tožbo, v kateri zahtevajo razkritje podatkov o tajnih zapornikih, za katere je skupina prepričana, da še vedno obstajajo.

Obstoj tajnih zaporov Cie je leta 2005 razkril Washington Post. Ameriški predsednik George Bush je septembra lani priznal njihov obstoj, vendar njegova administracija vztraja, da po premestitvi 14 zapornikov, osumljenih povezav s teroristično mrežo Al Kaido, v ameriško oporišče Guantanamo na Kubi, Cia nima več skrivnih zapornikov.