'Duh Huseina bo živel še naprej'

Sadama Huseina, ki so ga v soboto usmrtili z obešanjem, so v manj kot 24. urah, ob 4. uri zjutraj oziroma ob 2. uri po srednjeevropskem času, pokopali v vasi Avjah, blizu Tikrita, kjer se je nekdanji iraški diktator rodil.

Vir blizu družini je potrdil, da so Sadamove ostanke položili v družinsko grobnico, v kateri sta pokopana tudi njegova sinova Udaj in Kusaj, ki ju je ameriška vojska ubila leta 2003. Družina je sicer izrazila željo, da bi bil pokopan v Ramadiju.

Huseinovo truplo so v vas Avjah prepeljali z ameriškim letalom, je potrdil Sadamov odvetnik.

Pogreba iraškega predsednika, ki je bil v soboto usmrčen z obešanjem zaradi zločinov proti človečnosti med njegovo skoraj 25-letno vladavino, se je udeležilo več voditeljev njegovega plemena ter guverner province Salahadin, je povedal Huseinov sorodnik. Dodal je še, da je pogreb potekal ob strogih varnostnih ukrepih in da je bilo pokopališče zaprto za javnost, "da se ne bi mogel nihče nepovabljeno udeležiti pogreba".

Posnetke usmrtitve sta sicer že predvajali arabska televizija Al Arabija in iraška nacionalna televizija, na njih pa je videti Huseina z zanko okoli vratu. Iraška televizija pa je predvajala tudi posnetek trupla nekdanjega diktatorja. Na slabem posnetku je videti Huseina, zavitega v belo rjuho z zlomljenim vratom, na levem licu pa ima modrico oziroma kri. Na internetu pa so se danes pojavili novi posnetki njegovega usmrtitve, ki kažejo obešenega Huseina z odprtimi očmi.

Ogorčenje in jeza med Arabci po smrti Huseina

Po usmrtitvi Huseina večina arabskih držav uradno še vedno molči, čeprav se med številnimi Arabci pojavlja ogorčenje in jeza. Še posebej, ker je bil Husein obešen ob začetku muslimanskega praznika žrtvovanja eid al adha.

V Savdski Arabiji se krepijo očitki, da je bil proces proti sunitskemu iraškemu predsedniku politično motiviran in da obtožbe proti njemu niso bile dovolj preiskane. Tovrstni očitki se vse bolj krepijo v svetih mestih Meka in Medina, kjer se je v teh dneh na hadžu zbralo več kot dva milijona romarjev. Tudi v Kairu so bili kritični do usmrtitve iraškega diktatorja. Egiptovsko zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost močno kritiziralo izbiro trenutka usmrtitve Sadama Huseina, medtem ko so "čustva muslimanov na romanju namenjena odpuščanju".

'Politični atentat'

Palestinsko vladajoče gibanje Hamas je usmrtitev Sadama Huseina označilo za "zločinski politični atentat". "Čas usmrtitve je bil načrtno izbran, da bi škodovali Arabcem in muslimanom," je v izjavi za javnost zapisal Hamas. Usmrtitev Sadama Huseina so kot "grozljiv zločin" obsodili tudi v palestinskem parlamentu. Palestinski predsednik Mahmud Abas in njegovo gibanje Fatah se še niso odzvali.

Na palestinskih območjih sicer poteka več žalnih slovesnosti za strmoglavljenim iraškim diktatorjem. Sadam Husein je med Palestinci namreč zapisan kot nacionalni junak, ker je leta 1991 med zalivsko vojno z raketami napadel Izrael.

Huseinova usmrtitev je sicer v svetu sprožila različne odzive. EU in evropske države so usmrtitev obsodile in ponovile nasprotovanje smrtni kazni, arabske države pa so pozvale k miru v Iraku. Ameriški predsednik George Bush je menil, da usmrtitev ne bo končala nasilja v Iraku, da pa pomeni "pomemben mejnik" v gradnji demokracije v Iraku.

Besni zaradi usmrtitve pa so romarji v Meki, še posebej, ker so iraške oblasti za dan izvršitve smrtne obsodbe izbrale prav na veliki verski praznik muslimanov. Verniki menijo, da je to žalitev Muslimanov. Mnogi so prepričani, da ga kot nekdanjega voditelja države ne bi smela doleteti takšna smrt.

Predstavnik Združenih narodov v Iraku Ašraf Kazi je izrazil razumevanje za "željo po pravici med mnogimi", vendar je hkrati poudaril, da ZN nasprotujejo smrtni kazni. "Na temelju spoštovanja pravice do življenja ZN ostajajo nasprotnik smrtne kazni, tudi v primerih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida," je dejal Kazi, kot so sporočili iz New Yorka.

Nov val nasilja

Medtem v Iraku nasilje divja naprej. Na severu Iraka v bližini Kirkuka je bilo v napadih upornikov ubitih sedem ljudi, med njimi trije iraški vojaki. V Bagdadu pa je eksplodiral avtomobil bomba, ki je zahteval najmanj deset smrtnih žrtev, še 15 pa je bilo ranjenih. Po usmrtitvi Sadama Huseina v soboto je bilo tako ubitih še skoraj sto ljudi. Šlo naj bi predvsem za šiite.

Po napovedih nekaterih analitikov bi usmrtitev strmoglavljenega iraškega predsednika lahko še dodatno okrepila medversko nasilje med iraškimi šiiti in suniti.