Množice ljubiteljev Igre prestolov ogrožajo starodavni Dubrovnik

"Winter is coming" (oziroma 'Zima prihaja')… Znamenite besede ene najboljših fantazijskih serij Igra Prestolov. Serija je tako uspešna tudi zaradi čudovitih snemalnih lokacij, med katere se uvršča tudi Dubrovnik.

A ko Katja Seref sliši te besede, ne začuti razburjenja ali strahu, temveč zgolj olajšanje. Oblečena je v modro khaleesi obleko, kostum matere zmajev, katere cilj je zavladati Sedmim kraljestvom."Pomeni, da si lahko vzamem odmor," doda po še enem napornem dnevu vodenja turistov po poti Igre prestolov.

Vsako poletje se namreč množice turistov zgrinjajo v to starodavno mesto, ki je predstavljalo prizorišče Kraljevega pristana in mesta Qarth. A prav ta invazija ljudi, ki na vsakem koraku snemajo selfije, ogroža tisto čarobnost mesta, ki jih je sem privabila.

Je Dubrovnik preveč priljubljen?

V zadnjih letih so množice v poletnih mesecih postale tako velike, da je ime Dubrovnik postalo sinonim za čezmerni turizem oziroma t. i. "over-tourism".

In kaj to pravzaprav pomeni? Na kratko – preveč turistov na eni destinaciji. Najpogosteje se ga definira glede na koncentracijo turistov ali stopnjo rasti turistov. A 'preveliko število' je izredno subjektivni pojem, ki ga definirajo lokalni prebivalci. Ko ti čutijo, da je turistov preveč, lahko govorimo o čezmernem turizmu, piše NewYorkTimes.

Benetke, Barcelona, Dubrovnik. Mesta, ki se jih najpogosteje omenja pri čezmernem turizmu. Prav ta mesta se soočajo z istim problemom – preveč so priljubljena.

V teh mestih so v zadnjih letih z različnimi ukrepi že skušali omejevati število turistov, a pogosto neuspešno. Italijansko mesto na vodi se je odločilo za triletno prepoved odpiranja novih lokalov s hitro hrano, vzpostavili so tudi posebne poti, po katerih se lahko gibljejo turisti.

A ne sama množica ljudi, domačini se pogosto pritožujejo nad nespoštljivostjo turistov ter vplivom, ki ga imajo na lokalni trg nepremičnin. Cene teh se namreč lahko dvignejo v nebo in izrinejo domačine, da bi naredili prostor za turiste.

In jeza prebivalcev najlepših turističnih mest bo le še naraščala. Svetovni turistična organizacija namreč domneva, da bo do leta 2030 število mednarodnih turističnih potovanj naraslo na 1,8 milijarde, v primerjavi z 1,2 milijarde v letu 2016.

Množice filmskih turistov, ki ogrožajo kulturno dediščino

In mestne dubrovniške oblasti so se odločile postaviti po robu trumam svetovnih obiskovalcev. To poletje so prevzeli večji nadzor nad ladjami za križarjenje, ki v mesto v trenutku pripeljejo na tisoče turistov, ti pa preplavijo ulice starega mestnega jedra, ki spada pod Unescovo svetovno kulturno dediščino. Oblasti so omejile število ljudi, ki se lahko izkrcajo z ladij. Že naslednje poletje pa bodo ladje za križarje, prvič po dveh desetletjih, odkar so začele prihajati v dubrovniško pristanišče, soočene z novimi omejitvami, kdaj jim bo dovoljeno pristati.

"Ni edinstvene rešitve za vsako destinacijo," pravi dubrovniški župan Mato Frankovič, "a treba je začeti s prepoznavanjem problema". Takoj po izvolitvi junija 2017 je sprejel ukrepe za zmanjševanje dnevnega števila turistov v starem mestnem jedru na štiri tisoč – pol manj, kot je predlagal Unesco, ki opozarja, da je zaradi prevelikega števila turistov ogrožena kulturna dediščina.

In prav tako kot ni samo ene same rešitve za mesto Dubrovnik, ne obstaja zgolj ena vrsta turistov. Enodnevni obiskovalci, turisti z ladij za križarjenje, družine na počitnicah in seveda – filmski turisti.

Da, filmski turizem je v Dubrovniku še kako prisoten. Le kdo se ne bi želel sprehoditi po ulicah Kraljevega pristanka, po poti slavnega Sprehoda sramu kraljice Cersei ali po znamenitem obzidju, ki varuje prestolnico Sedmih kraljestev.

Leta 2015 je mesto ponujalo približno 300 s serijo povezanih turističnih tur. Lani jih je bilo že 4500, letos pa se je ta številka že povišala za 180 odstotkov.

Katja Seref je še vedno presenečena nad vprašanji, ki jih dobi. Vse preveč turistov jo je npr. vprašalo, koliko časa je HBO gradil mestno obzidje. Vse ljubitelje fantazijske serije vljudno obvesti, da obrambno obzidje sega v 13. stoletje.

A v zimskih dneh, ki se jih Katja tako veseli, množice turistov izginejo, ulice so prazne in mesto dobi prepotreben oddih.

Župan se medtem spominja časa, ko je izgledalo, da Dubrovnik ne bo preživel, kaj šele, da bo postal ena najbolj priljubljenih destinacij sveta. Eno izmed prvih bojišč vojne leta 1991 je bil prav dragulj ob Jadranu, ki ga je oblegala Jugoslovanska ljudska armada in mesto je bilo povrženo hudemu bombardiranju. A sedemmesečno obleganje je mesto z večstoletno zgodovino preživelo in obstalo. Še več, začelo se je razvijati. Leta 2000 so začele prihajati prve ladje za križarjenje, njihovo število pa je le naraščalo, z njimi pa tudi množice turistov.