FOTO: Pahor v Dubrovniku opozoril na vzporednice med Ukrajino in Zahodnim Balkanom

Vse države jugovzhodne Evrope bodo nekega dne polnopravne članice Evropske unije, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel v Dubrovniku po vrhunskem srečanju v okviru procesa Brdo. Neformalnega srečanja so se udeležili voditelji držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, ter Albanije.

Posebna gostja regionalnega srečanja Merklova je dejala, da imajo vse države Zahodnega Balkana perspektivo članstva v EU, če bodo izpolnile pogoje za članstvo. Da ne gre za prazne besede, pa pričata primera Slovenije in Hrvaške, je dejala.

Kot je poudarila, je bil cilj današnjega srečanja pogovor o skupnih regionalnih projektih, ki jih bo lahko podprla EU. Predvsem gre za področji prometne infrastrukture in energetike. Izpostavila je, da je v naslednjem proračunskem obdobju EU projektom namenjenih slabih 112 milijard evrov ter da pričakuje pobude iz samih držav regije, ki jih bo EU potem podprla.

O uresničenju projektov naj bi se pogovarjali 28. avgusta, ko bo srečanje predsednikov vlad ter zunanjih in gospodarskih ministrov iz jugovzhodne Evrope, je napovedala Merklova, ki bo tudi gostiteljica.

Solidarnost med državami

V Dubrovniku je ugotovila, da med udeleženci srečanja iz regije obstaja želja in pogum za premostitev obstoječih gospodarskih in političnih problemov. Posebej je omenila solidarnost med državami v času majskih poplav v BiH, Srbiji in na Hrvaškem, ko so si medsebojno pomagale ne glede na nacionalnost.

Danes so se pogovarjali tudi krizi v Ukrajini in Merklova je opozorila, da proces približevanja EU pomeni tudi, da je treba sprejeti skupno stališče glede zunanje in varnostne politike.

Merklova je po prihodu na srečanje v starem mestnem jedru Dubrovnika prisrčno pozdravila tudi številne Dubrovničane in turiste. Po konferenci je tudi dejala, da jo je staro srednjeveško hrvaško mesto prevzelo. Ocenila je tudi, da so odnosi med Nemčijo in Hrvaško zelo dobri.

Josipović: Brez sprave ni gospodarskega niti političnega napredka

Hrvaški predsednik Ivo Josipović se je posebej zahvalil Merklovi, ker je podprla današnje srečanje, kot tudi slovenskemu kolegu Borutu Pahorju zaradi sodelovanja pri organizaciji današnjega dogodka. V izjavi po koncu srečanja je poudaril, da bosta Hrvaška in Slovenija "močna tiskovna predstavnika evropske poti držav regije".

Josipović je izpostavil, da so na srečanju pozdravili pozitivne procese, kot je napredek v pogajanjih med Beogradom in Prištino. "Brez sprave ni gospodarskega niti političnega napredka," je dejal hrvaški predsednik.

Potrdil je, da so se danes pogovarjali o ključnih projektih, kot sta jadransko-jonska avtocesta ter železnica München-Carigrad, ki bi povezovala tudi Ljubljano, Zagreb in Beograd. Udeleženci so podprli tudi predlog, da se v prihodnjem letu skliče vrh EU-Zahodni Balkan.

Pahor: Čas se vrti hitreje, kot EU uspe reagirati nanj

Pahor pa je povedal, da je "izrecno opozoril na preštevilne in slabe paralele med situacijo v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu". "Najprej v Ukrajini ni imela EU dovolj zgodaj dovolj velikega konsenza, kaj storiti z njo dokončno glede statusa. Prav tako mislim, da nima konsenza glede dokončnega statusa celotnega Zahodnega Balkana, čeprav se zdi, da je načeloma naklonjena temu, da enkrat postane del EU," je izjavil.

Kot je dodal, se čas hitreje vrti, kot EU uspe reagirati nanj. "Če bi se Zahodnem Balkanu zgodilo, da bi socialni nemiri, ki nimajo nič skupnega z nacionalnimi identitetami, recimo v BiH, prišli v situacijo, ko bi se pravzaprav transformirali v nacionalne konflikte, potem mislim, da je malo verjetno, da matične države ne bi intervenirale v zaščito svojih manjšin v BiH," je dejal. "In tretja vzporednica je, da je gotovo evropska perspektiva tista, ki najbolj trajno zavaruje ta del Evrope pred tem, da bi se zaradi odsotnosti vizije vrnili v bistvu v čas starih predsodkov," je še posvaril.

Pahor je ocenil, da so srečanja voditeljev v okviru procesa Brdo "unikatna", ker v tej regiji ni podobne oblike pogovorov med državami, ki se medsebojno ne priznavajo, nimajo urejenih meja, sprava med njimi pa je šele na začetku. "Pa vendarle njihovi voditelji sedijo za isto mizo in to tudi zaradi pobude Slovenije," je izjavil.

Kot je še izpostavil, je treba probleme v regiji rešiti prej, preden pride do konca pogajanj posameznih držav za polnopravni status v EU, ker v nasprotnem postanejo majhni problemi veliki in nerešljivi. "Spomnite se problemov med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje, kako so postali skoraj incidenti, in to opozorilo naj velja za celo regijo," je povedal.