Državo ogoljufalo 400 funkcionarjev?

Več kot 400 grškim vladnim funkcionarjem ni uspelo utemeljiti svojih prihodkov, zato bodo morali stopiti pred sodišče. Do tovrstne akcije je v Grčiji, kjer je korupcija vse bolj prisotna, prišlo prvič. Med osumljenci je 350 funkcionarjev, ki se ukvarjajo z urbanizmom in spremembo namembnosti zemljišča, poleg tega pa tudi štirje visoki uslužbenci davčnega urada, so povedali na pristojnem generalnem inšpektoratu. Kot so pojasnili, osumljeni niso utemeljili svojih prihodkov, kot od njih zahteva poseben zakon za boj proti korupciji, ki zadeva okoli 6500 vladnih uslužbencev.

Zakon, ki od njih zahteva pojasnilo vira prihodkov, sega že v leto 2002, a je bil do zaostritve zakonodaje leta 2007 le mrtva črka na papirju. Zakon sicer isto dolžnost nalaga tudi sodnikom in poslancem, a v praksi ni skoraj nobenega nadzora, so še povedali na grškem inšpektoratu.

V Grčiji se je stopnja korupcije lani v primerjavi z letom 2007 dvignila za deset odstotkov. Več kot 13 odstotkov Grkov se je lani poslužilo podkupnine, najpogosteje v bolnišnicah, davčnih uradih in uradih za urbanistično načrtovanje, ugotavlja nevladna organizacija Transparency International, ki je med Grki izvedla polletno raziskavo.

Korupcija drugod po Evropi

Korupcijo so policisti odkrili tudi na Švedskem, saj je državno tožilstvo začelo preiskovati domnevno korupcijo med člani odbora za podeljevanje Nobelovih nagrad. Vodilni člani posameznih odborov za podeljevanje Nobelovih nagrad za medicino, fiziko in kemijo naj bi namreč obiskali Kitajsko na račun kitajske vlade. Tam naj bi jih nenehno obsipavali z vprašanji, kako lahko Kitajska pride do tako želene nagrade, ki je za Peking prestižen cilj.

Korupcijo in koruptivna dejanja so na primer hrvaški policisti v okviru boja proti korupciji odkrili tudi na univerzah. V okviru operacije Indeks so ugotovili, da so osumljeni profesorji za vpis na fakultete zahtevali po 9000 evrov, cene posameznega izpita pa so bile od 400 do 2000 evrov.

Nevladna organizacija Transparency International je konec septembra lani objavila indeks percepcije stopnje korupcije po svetu za leto 2008. Ob tem je najslabše ocenila Somalijo, Mjanmar in Irak, medtem ko so se najvišje uvrstile Danska, Švedska in Nova Zelandija. Slovenija se je med 180 državami uvrstila na 26. mesto in tako od leta 2007 napredovala za eno mesto. Na lestvici je sicer na prvem mestu država z najmanj korupcije.

Med najslabše ocenjenimi državami so se na dnu lestvice 180 držav znašle še Haiti, Afganistan, Sudan, Čad, Gvineja, Ekvatorialna Gvineja in DR Kongo, družbo pa jim na dnu lestvice med drugimi dela tudi Rusija, ki je skupaj s Kenijo na 147. mestu.