Sklicujejo se na diplomatsko pismo v katerem je govora o tem, kako ustaviti plaz priseljencev. Postavlja se tudi vprašanje, kako naj oblasti zagotovijo, da se bodo tisti, ki jim bo azil zavrnjen, tudi dejansko vrnili domov. Kot ugotavljajo, so namreč postopki v Nemčiji tako dolgi, da bo trajalo mesece, preden bodo prošnje sploh obravnavane.
Pa tudi – koliko bo sploh uradnih prošenj in koliko ljudi bo v državi ostalo nezakonito, se sprašujejo. Mesečno naj bi sicer obubožano in izčrpano državo zapustilo kar 30.000 ljudi! Do konca leta bi se lahko številka tistih, ki so odšli, povzpela na 300.000 ljudi, kar je okoli šestina prebivalstva.
Ugotavljajo še, da je bilo za migracijo s Kosova v preteklih letih značilno, da je šlo predvsem za Rome, druge priseljence in najrevnejše, v tem valu pa se izseljujejo predvsem pripadniki srednjega sloja.
Rešitev v odpisu dolgov?
Kosovska vlada medtem razmišlja, da bi val izseljevanja končala z odpisom dolgov prebivalcev do javnih podjetij, med drugim do dobaviteljev električne energije.
Še posebej naj bi jih skrbele številke šolskega ministrstva, ki je ugotovilo, da je v zadnjih mesecih šolske klopi zapustilo 5.200 otrok in sledilo svojim staršem v tujino.
Dolgove bi odpisali od 31. decembra 2008, gre pa za okoli 170 milijonov evrov.
Kosovo je sicer ena najrevnejših evropskih držav. Beležijo 37-odstotno brezposelnost, med mladimi v starosti od 15-24 let pa je brezposelna že več kot polovica.
Iz Madžarske poročajo, da so samo januarja prejeli 10.000 prošenj za azil ljudi s Kosova, medtem ko jih je bilo leta 2013 v celem letu okoli 6.000, o podobnem povečanju poročajo tudi iz Avstrije, čeprav pristojni svarijo, da so uradne prošnje le vrh ledene gore, saj se večina tistih, ki se s Kosova odpravi iskat boljše življenje, izgubi v kolesju evropske sive ekonomije in nezakonitih priseljencev.
Župan obmejne madžarske vasi Asotthalom Laszlo Toroczkai celo zahteva, da država postavi ograjo in s tem nezakonitim priseljencem fizično prepreči vstop v njegovo vas.
