Arabska družina, ki je pred IS zbežala s svojega doma v Mosulu, je za tuje medije razkrila zgodbe o krutostih, ki jih prebivalcem zadajajo džihadistični okupatorji. Od julija družina Al-Saraj sicer varno živi v mestu Dohuk, kurdistanski regiji Iraka, toda z družino in prijatelji, ki so ostali v okupiranem mestu, ohranjajo tesne stike in so na tekočem s trenutnim dogajanjem v njem. Njihovi opisi življenja v Mosulu so mračni in srhljivi. Po pričevanju družine so, preden je v juniju IS zavzela Mosul, vse etnične in verske skupnosti v mestu – kristjani, kurdi, šiiti, suniti – živeli v miru.
Družina se je strinjala, da pove svojo zgodbo, a le pod pogojem, da se ne razkrijejo njihova imena.
Le 5 odstotkov prebivalcev podpira IS
Oče družne, 55-letni upokojeni vojaški polkovnik MS, je sunit. Njegova žena RS prihaja iz šiitske družine. ''Bilo je kot v raju,'' žena opisuje življenje v Mosulu pred invazijo. Toda zdaj je ''ubijanje in rezanje udov postalo rutina',' je dodala njuna hčerka.
Mož je pojasnil, da so mnogi sprva IS lepo sprejeli, a so zaradi vse okrutnosti, ki so jo izvajali, kmalu spoznali, da gre za okupatorje. Vsi tisti, ki niso pripadniki sunitske vere, so zapustili mesto. ''V Mosulu sobiva mnogo različnih skupin, a samo kakšnih pet odstotkov med njimi podpira IS,'' je pojasnil situacijo.
Ustrelili dečka, ker je ukradel hrano
Njuna hčerka SA je v pogostih stikih s prijatelji, ki še živijo v Mosulu. Pred dnevi je prejela sporočilo, da se prebivalci zaradi ostrega kaznovanja, ki ga izvaja IS, obračajo proti džihadistom.
''Včeraj so odrezali roke štirim otrokom, starim 11, 12, 13 in 16 let,'' ji je sporočil njen kontakt. ''Eden izmed otrok je ukradel igračo, drug pa električni kabel.'' Tudi starejši brat Ibrahim prejema podobna obvestila, na svojem pametnem telefonu pa je pokazal video posnetek, v katerem so v zadnji del glave ustrelili fantka. Posnetek kaže, kako oče zaman moleduje za življenje svojega sina. Po Ibrahimovem pripovedovanju je vse, kar je deček storil, bilo, da je ukradel hrano, kar je glede na pomanjkanje v mestu povsem razumljivo. ''Želel je jesti,'' je dejal.
Družina Al-Saraj pravi, da v mestu bančni sistem ne obstaja, prav tako ne obstajajo plače ali elektrika. Cene osnovnih življenjskih potrebščin, kot so voda in plin za kuhanje in gretje, so se povzpele v nebo.
Prebivalci sovražijo IS, a jih je preveč strah, da bi se uprli
Prebivalci gojijo vedno več zamer do IS, ki imajo znotraj dvomilijonskega mesta samo 2000 predstavnikov. Oče ocenjuje, da samo polovica izmed njih prihaja iz Iraka, drugi pa prihajajo z vseh koncev sveta. ''Turki, Čečeni, severni Afričani, Kitajci … prihajajo od povsod,'' je dejal. Morda je težko razumeti, kako ima lahko tako majhno število ljudi nadzor nad dvema milijonoma prebivalcev. Ibrahim dejstvo, da se prebivalci še niso uprli IS, pripisuje temu, da jih manjšina z javnimi usmrtitvami in represijo drži v nenehnem stanju strahu. ''Ljudje so zdaj kot ovce. Nimajo orožja, samo nože,'' je povedal Ibrahim.
RS, aktivistka in učiteljica, ki je sodelovala z ženskimi skupinami v mestu, je dodala, da ima IS predvsem slabe posledice za ženske. Ženskam, ki jih IS obsodi na smrt, postrižejo lase. ''Nekatere kamenjajo, nekatere ustrelijo, nekatere pa zaradi prešuštva obglavijo. Če je ženska s kom v zvezi, jo kaznujejo s kamenjanjem,'' je dodala. ''Če se sestaja z več moškimi, jo ustrelijo.''
Razložili so, da če je sunit poročen s pripadnico šiitov, kakor je primer prav njihove družine, IS moškega prisili, da se od svoje žene loči. Mnogo družin se je tudi odločilo, da svoje hčerke vzame iz šole, saj se bojijo, da bi jih IS izbrala za tarčo. Po njihovem pričanju namreč člani IS pridejo v šolo, izberejo najbolj privlačna dekleta in jih prisilijo v poroke. Temu so najbolj podvržene tiste deklice, ki niso muslimanske vere. ''Če je deklica mlajša od osmih let, se ne zgodi nič, če pa je starejša, jo silijo v spolne odnose z džihadisti,'' je grozote opisala RS.
Zaradi teh razmer mnogi, kakor je to storila družina Al-Saraj, zapustijo mesto, toda takšne pobege se IS na vse pretege trudi preprečiti. Če želi družina zapustiti mesto, morajo kot garancijo, da se bodo vrnili, IS izročiti papirje o lastništvu hiše ali svoj avtomobil. Če se ne vrnejo, vse postane last IS. Ljudje si, čeprav močno sovražijo svoje okupatorje, ne morejo privoščiti izgubiti vsega, kar posedujejo. Bojijo se tudi maščevanja, ki bi doletelo tiste sorodnike, ki jih pustijo za sabo.
Glede na informacije, ki jih družina Al-Saraj dobiva od prijateljev, ki še živijo v mestu, je IS začela uporabljati civiliste za človeški ščit. Ibrahim pravi, da je IS zaprla brivnice, da bi vse moške prisilila v nošenje dolgih las in brade. Če bi kdo napadel mesto, tako napadalci ne bi mogli razločiti med pripadniki IS in nedolžnimi civilisti.
Arabci niso sovražnik
Čeprav je družina Al-Saraj zdaj v mestu Dohuk varna, jo zelo skrbi, ker mnogo Kurdov meni, da vsi Arabci podpirajo IS. Al-Sarajevi so imeli srečo, uspeli so zapustiti mesto, godi se jim lepo, imajo svoje stanovanje v ugledni soseski. A Kurdi jim ne zaupajo. Dvakrat mesečno se morajo javljati oblastem, po temi pa ne smejo zapuščati svojega doma. Tudi oni, kakor Kurdi, sovražijo IS, razlagajo Al-Sarajevi, in to, da jih znotraj kurdskega ozemlja tako obravnavajo, samo še dodaja sol na rano. Hrepenijo po dnevu, ko bo IS zapustil Mosul in želijo, da jim Kurdi verjamejo, ko jim skušajo dopovedati, da Arabci niso sovražnik.
''Ljudje čakajo na osvoboditev,'' pravi MS, ''saj je življenje v Mosulu nemogoče.''
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.