Vsaj ena skupina Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) je danes zapustila sedež inšpektorjev v središču Bagdada in se odpravila proti industrijski coni Ibn Junes, deset kilometrov južno od iraške prestolnice. Inšpektorji so v skladu z resolucijo 1441 Varnostnega sveta ZN pristojni, da ugotovijo, ali Irak poseduje kemično, biološko ali jedrsko orožje, ali ima rakete dolgega dosega oziroma in ali se Irak opremlja s tovrstnim orožjem. Medtem ko ZDA in Velika Britanija trdijo, da Bagdad ima orožje za množično uničevanje, pa iraške oblasti te obtožbe vztrajno zavračajo.
Irak predal seznam strokovnjakov
Irak je vodji urada ZN v Bagdadu izročil seznam iraških znanstvenikov, ki so bili v preteklosti povezani z iraškim programom orožja za množično uničevanje, seznam pa naj bi nato izročili vodji inšpektorjev ZN za nadzor orožja v Iraku Hansu Blixu. Iraški predstavnik ni pojasnil, koliko imen znanstvenikov je na seznamu. Po poročanju katarske televizijske postaje Al Džazira naj bi jih bilo okoli 500.
Strokovnjaki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) pa so v petek v Bagdadu uradno zaslišali iraškega znanstvenika Kaduma Džamila, specializiranega za kovine, je sporočil tiskovni predstavnik inšpektorjev v Iraku Hiro Ueki. Iraški strokovnjak je navedel "tehnične podrobnosti o nekem vojaškem programu, ki je sprožil veliko pozornost glede na to, da bi lahko pomenil uvod v nezakoniti jedrski program". Džamil je nato v pogovoru za iraško televizijo al-Šebab zatrdil, da ni nikomur govoril o preteklem iraškem jedrskem programu.
Američani kopičijo vojsko
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je po pisanju ameriškega dnevnika Washington Post, ki se sklicuje na neimenovane visoke vojaške vire, podpisal odlok o napotitvi precejšnjega števila ameriških vojakov, letalskih enot in logistične podpore v Perzijski zaliv.
Kot piše Washington Post, naj bi bilo število nameščenih enot v Zalivu manjše od 500.000, kolikor je bilo med zalivsko vojno leta 1991. ZDA bodo v Zalivu najverjetneje namestile tudi pripadnike 101. zračnodesantne enote in ekspedicijske sile, ki imajo 17.500 pripadnikov. Po napovedih naj bi v omenjeno okrepitev vključili tudi od 200.000 do 250.000 rezervistov nacionalne garde.
Po besedah neimenovanega ameriškega predstavnika, je ameriška mornarica dobila ukaz, naj bo v prihodnjih 96 urah pripravljena na območje Zaliva napotiti tri letalonosilke: George Washington, Abraham Lincoln in Kitty Hawk. Letalonosilka George Washington se je pred dnevi iz Perzijskega zaliva vrnila v oporišče ameriške mornarice v Norfolku in je v pripravljenosti na vrnitev, letalonosilka Abraham Lincoln je trenutno zasidrana v avstralskem Perthu, medtem ko je Kitty Hawk na Japonskem.
Obenem so letalske sile v zadnjih 24 urah dobile ukaz za napotitev petih svojih enot v Zaliv. Po pričakovanjih naj bi ameriška vojska iz svojega oporišča Holloman v zvezni državi New Mexico nevidne lovce F-117, ki so igrali pomembno vlogo na začetku zalivske vojne leta 1991, premestila v oporišče Al Džaber v Kuvajtu.
ZDA sicer že več mesecev nameščajo svoje vojake, letala, tanke in drugo težko orožje na območju Zaliva. Po podatkih Washington Posta je trenutno 60.000 vojakov in 400 letal nameščenih v Turčiji, Kuvajtu, Katarju, Savdski Arabiji, Omanu in Bahrajnu.
Bagdad: branili se bomo od hiše do hiše
Iraški minister za trgovino Mohammed Mehdi Saleh je povedal, da so že začeli uvajati vojaške in gospodarske ukrepe za primer vojaškega napada na državo. “Kdorkoli nas napade, bo izgubil,” je dejal Saleh in dodal: “Borili se bomo od vasi do vasi, za vsako mesto in vsako ulico v mestih.”
Saleh je še povedal, da so prebivalcem zagotovili obroke za tri mesece, v naslednjem mesecu pa bodo razdelili še obroke za dva meseca. Povečali so pripravljenost v bolnišnicah in začeli povečevati zaloge nadomestne krvi.
Bo Berlin podprl vojno?
Nemški zunanji minister Joschka Fischer ni izključil možnosti, da bi Nemčija v VS ZN odobrila morebitno vojno proti Iraku. Na vprašanje, ali bi Nemčija, ki bo s 1. januarjem za dve leti postala nestalna članica varnostnega sveta, glasovala proti vojni v Iraku, je vodja nemške diplomacije odgovoril: "Nihče ne more napovedovati, saj nihče ne ve, kako in v kakšnih pogojih bo VS ZN razpravljal o tem vprašanju."
Fischer je v pogovoru za ponedeljkovo izdajo nemškega tednika Der Spiegel obenem zatrdil, da Nemčija ne bo vojaško sodelovala v morebitnem posredovanju v Iraku. Kot je poudaril nemški zunanji minister, je Nemčija vselej dala jasno vedeti, da ne bo napotila svojih vojakov v Irak. Prav tako je zatrdil, da je Nemčija na strani ZDA v mednarodni koaliciji za boj proti terorizmu in ima ves interes za ohranitev tega zavezništva.
