'Dovolj imamo napovedi, čas je, da vlada v Atenah ukrepa'

"Zelo smo blizu dogovoru," je v svojem nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. "Grki so tik pred sklenitvijo dogovora. Če jim to ne bo uspelo danes, jim bo morda ta konec tedna. Bolj verjetno je, da ga bodo dosegli januarja kot februarja," je bil optimističen.

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi pa je v nagovoru udeležencev foruma menil, da je območje z evrom doseglo "izrazit" napredek pri reševanju dolžniške krize. "Če primerjate situacijo danes s tisto pred petimi meseci, je območje z evrom povsem drug svet," je dejal.

Fiskalni pakt, o katerem se pogajajo evropske države, je po njegovem mnenju ključen za uspeh pri boju s krizo. Pri tem je pohvalil pripravljenost držav na odrekanje delu suverenosti. "Pred tremi meseci takšnega vprašanja sploh nismo smeli zastaviti," je poudaril. Nujno je, da evropske države najprej dokažejo, da so same sposobne opraviti nalogo, in ne smejo že od začetka zahtevati finančne pomoči drugih.

Hitre rešitve krize pa Draghi ne pričakuje. Obresti na zadolževanje držav bodo ostale še naprej zelo visoke, je prepričan. Meni pa tudi, da je eden glavnih vzrokov za krizo pomanjkanje nadzora. "O veliko stvareh smo razpravljali in jih zapisali, a je bilo relativno malo implementacije," je menil. Ob tem pa je dodal, da demokracije pač zahtevajo svoj čas.

Italijan na čelu ECB ob tem še dodaja, da so bile naslovljene tudi nekatere temeljne pomanjkljivosti v bančnem sektorju. "Banke imajo danes več kapitala in manj dolga, so bolj imune na nespodobne spodbude, ki so zaznamovale krizo," je dejal. "Lahko rečemo, da sta bili zadnji dve leti s finančne perspektive vse prej kot mirni, vse prej kot stabilni, a se je finančni sistem kljub vsemu izkazal za prožnega," je še poudaril.

Najtežjo točko v pogajanjih, katerih cilj je, da bi upniki v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo sprejeli obveznice z daljšo ročnostjo, sicer predstavlja obrestna mera novih grških obveznic. Grčija in partnerske države z evrom namreč od zasebnih upnikov, med katerimi so zlasti banke, pričakujejo, da bodo sprejeli občutno nižje obrestne mere, kot jih zahtevajo sami. Donos do dospelosti novih grških državnih dolžniških vrednostnih papirjev naj bi bil tako v povprečju precej pod štirimi odstotki.

Dogovor mora biti sprejet najpozneje do marca. Tedaj namreč poteče za 14,5 milijarde evrov grških obveznic, povračila tega dolga pa Atene trenutno niso sposobne.

Nove zahteve za Grčijo

Strokovnjaki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oz. t. i. trojke so medtem sestavili listo novih zahtev, ki jih mora Grčija izpolniti, če želi drugi sveženj pomoči. Od Aten med drugim pričakujejo nove reze javne porabe, znižanje pokojnin, dvig davkov, reformo trga dela. Papademos je seznam že v četrtek posredoval svojim ministrom.

"Zahtevamo, da Grčija izpolni pogoje prvega svežnja pomoči"

Danes sicer odmevajo tudi besede nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, ki je opozoril na ugotovitve mednarodnih revizorjev, da "Grčija še vedno ni popolnoma implementirala dogovora, sprejetega aprila 2010", skladno s katerim sta ji EU in IMF zagotovila prvi paket finančne pomoči, vreden 110 milijard evrov.

"Kakor koli, zahtevamo, da Grčija izpolni pogoje prvega svežnja pomoči," je poudaril nemški finančni minister. "Dovolj imamo napovedi, čas je, da vlada v Atenah ukrepa. Šele takrat bomo lahko govorili o drugem programu pomoči," je zatrdil.