Predlog bodo čez teden dni predstavili voditeljem držav članic na vrhu EU v Solunu. Prihodnja ustavna pogodba bo sicer dokončno dogovorjena na medvladni konferenci konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, podpisana pa po 1. maju 2004.
Slovenija zadovoljna s kompromisom
Slovenski člani konvencije o prihodnosti EU pravijo, da je Slovenija s predloženo reformo povezave oziroma predlogom ustavne pogodbe EU lahko zadovoljna. "Slovenija je lahko zadovoljna, saj dokument, ki ga je po poldrugem letu dela oblikovala konvencija, vsebuje vrsto rešitev, za katere smo si prizadevali," je ocenil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki v konvenciji zastopa vlado.
Podobnega mnenja je tudi poslanec Alojz Peterle, predstavnik državnega zbora, sicer pa član predsedstva konvencije. "Gre za zgodovinski uspeh," je poudaril Peterle in pri tem navedel dva razloga: država je namreč prvič sodelovala v pravnem evropskem projektu in "borbo doživela od blizu", hkrati pa je pripomogla k ohranitvi vseh temeljnih načel, za katero si je prizadevala. Zato je bil tudi Peterle prepričan, da medvladna konferenca v bistvo reforme ne bi smela poseči.
Še najbolj kritičen je bil do predloga stalni član iz poslanskih vrst, Jelko Kacin, ki meni, da bi se medvladna konferenca morala dogovoriti za kar nekaj popravkov. Kacin je posebej skeptičen glede uvedbe položaja stalnega predsedujočega Evropskemu svetu, nezadovoljen pa je tudi z določbami glede zunanjega ministra EU in premajhno širitvijo glasovanja s kvalificirano večino. "Toda kljub temu je Slovenija v veliki meri lahko zadovoljna, saj bomo imeli svojega komisarja in enakopravno rotacijo v ministrskem svetu," je še menil Kacin.
