S sprejetim pravilnikom, so države udeleženke dosegle uveljavitev Kjotskega protokola tudi brez ZDA, ki ga še vedno zavračajo.
Sporazum je bil dosežen potem, ko so se udeleženci sporazumeli o dodatnih koncesijah za Japonsko, Rusijo in Kanado. Konferenca držav pogodbenic ZN o spremembah podnebja se je začela 29. oktobra, 7. novembra pa se je začel ministrski del zasedanja, na katerem je sodeloval tudi slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopač.
Sporazum je bil po nočnem dolgotrajnem pogajanju dosežen šele, ko so Evropska unija in države v razvoju popustile zahtevam Japonske, Rusije in Kanade. Japonska je dosegla, da v primeru neupoštevanja obveznosti bodo veljale blažje sankcije, kot so bile sprva predvidene. Rusija pa sme po novem sporazumu pri izračunu dovoljene emisije toplogrednih plinov upoštevati dvakrat več gozdnih površin, kot je bilo določeno na julijski konferenci v Bonnu. Glede na to, da ZDA zavračajo Kjotski protokol, je za njegovo uresničevanje nujno potrebno, da ga ratificirata Japonska in Rusija, za kar po besedah njihovih predstavnikov naj ne bi bilo ovir. Razen Evropske unije namreč doslej še nobena država ni potrdila, da bo protokol brezpogojno ratificirala.
Vodja delegacije Evropske unije Olivier Deleuze je doseženo soglasje kljub temu označil kot velik uspeh in mejnik pri zaščiti podnebja. Izid konference so pozdravile tudi okoljevarstvene organizacije. Mednarodna organizacija Greenpeace pa je sporočila, da je bila v Marakešu zapravljena priložnost, da bi naredili več za globalno zaščito podnebja. Kljub temu pa obstaja vsaj en pravilnik za uresničevanje Kjotskega protokola. Države po besedah predstavnika Billa Harea sedaj nimajo več nobenega izgovora za zavlačevanje ratifikacije in uresničevanje protokola. Dodal je še, da je Kjotski protokol le majhen korak na poti h globalni zaščiti podnebja.
Naj spomnimo, da so se s Kjotskim protokolom iz leta 1997 države potpisnice obvezale, da bodo do leta 2012 raven emisij toplogrednih plinov zmanjšale za 5,2 odstotka glede na leto 1990. Za lažjo predstavo koliko kdo onesnažuje, naj povemo, da je bil delež ZDA v emisijah ogljikovega dioksida leta 1990 36,2 odstotka, delež EU 24,2 odstotka, Rusije 17,4 odstotka, Japonske 8,5 odstotka, Vzhodne Evrope 7,4 odstotka, ostale države pa so prispevale 6,3 odstotka emisij ogljikovega dioksida. Za uveljavitev Kjotskega protokola ga mora ratificirati najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih emisij ogljikovega dioksida.