Dogovor o Kaliningradu, ruski enklavi ob Baltiku, ki bo po vstopu Litve in Poljske v EU predvidoma leta 2004 v celoti obkrožena z unijinim ozemljem, predvideva uvedbo posebnega potovalnega dokumenta - kaliningrajske prepustnice, ki ga bodo po besedah predstavnikov EU dobili vsi ruski državljani, ki pogosto potujejo med omenjenima ozemljema.
Putin zavrača pogovore z Mashadovom
Na vrhu je beseda tekla tudi o čečenski krizi, pri čemer je ruski predsednik Vladimir Putin zavrnil pogovore s čečenskim voditeljem Aslanom Mashadovom. Putin je vodstvu EU predstavil svoja prizadevanja za diplomatsko rešitev čečenske krize. Pri tem je zavrnil možnost pogovorov z Mashadovom, saj naj bi se po Putinovih besedah ugrabitelji talcev v Moskvi ravnali prav po navodilih Mashadova. Namesto tega se bodo nadaljevali pogovori s prorusko čečensko administracijo, je pojasnil Putin.
Razmere v Čečeniji bodo deležne še posebne pozornosti, tudi zaradi pritiska Amnesty International, ki ob robu vrha napoveduje protestni shod in z njim terja spoštovanje človekih pravic.
Evropsko stran je na vrhu EU-Rusija v Bruslju vodil danski premier Anders Fogh Rasmussen. Vrhunsko zasedanje poteka ob precej poostrenih varnostnih ukrepih.
Robertson: Širitev Nata ni usmerjena proti Rusiji
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu med srečanjem v Bruslju zagotovil, da načrtovana širitev zavezništva ni usmerjena proti ruskim interesom. Širitev zavezništva, za katero se bodo prihodnji teden na vrhu Nata v Pragi predvidoma odločile članice, bo vsem državam v regiji vključno z Rusijo v prid, je dejal Robertson. Putin, ki je izrazil upanje, da širitev Nato ne bo spodkopala interesov ruske nacionalne varnosti, pa je poudaril, da morata biti osnova za odnose med Rusijo in zvezo vojaška zadržanost in obojestransko zaupanje.
"Upamo, da nobena odločitev, ki bo sprejeta, ne bo spodkopala stabilnosti in varnosti v skupnem evropskem prostoru ter ogrozila nacionalne varnosti Rusije," je povedal Putin. V tem smislu je tudi izrazil željo, da bi "odnosi med zvezo Nato in Rusijo temeljili na vojaški zadržanosti in obojestranskem zaupanju". Obenem je posvaril pred morebitnim nameščanjem zavezniških enot v novih državah članicah.
Robertson je tudi dejal, da so odnosi zavezništva z Rusijo veliko boljši po podpisu sporazuma o ustanovitvi sveta Nato-Rusija maja letos. Naštel je tudi področja sodelovanja, kot so boj proti terorizmu, prizadevanja za omejevanje širitve jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter sodelovanje v mirovnih operacijah na Balkanu.
Putin je Robertsona tudi seznanil z razmerami v Čečeniji in z operacijo ruskih sil pri zavzetju dvorane moskovskega gledališča, v kateri so čečenski uporniki nedavno več dni zadrževali kakih 800 talcev. Robertson je ruskemu predsedniku ponudil podporo v boju proti terorizmu in dejal, da po zajetju talcev v Moskvi obstaja več dokazov, da v Čečeniji delujejo teroristične skupine.
