Po več kot 13-urni razpravi so ministri za finance v evroobmočju vendarle sklenili dogovor o drugem paketu pomoči Grčiji, ki se je znašla na robu bankrota, poleg tega pa je dolžniška kriza pošteno zamajala temelje skupne evropske valute. "Maraton je res grška beseda," je po dolgih in napornih pogajanjih dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. ''Evropska komisija zdaj pričakuje, da se bodo grški politični voditelji na izkazano solidarnost svojih evropskih partnerjev odzvali z doslednim izvajanjem programa, kar bo na prvem mestu koristilo njihovim sodržavljanom,'' je še dejal Rehn.
Druga javna pomoč Grčiji v višini 130 milijard evrov bo vključevala tudi neporabljena sredstva iz prvega programa pomoči tej državi, so pojasnili v Bruslju. Poleg tega dogovor prinaša večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo namreč državi odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov, medtem ko je bilo sprva predvideno, da bodo odpisali za 50 odstotkov nominalne vrednosti ali 100 milijard evrov dolga. S tem naj bi grški dolg do leta 2020 zmanjšali na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Grški premier Lukas Papademos je bil po sprejetju izjemno zadovoljen, kar je opisal z besedami, da je "zelo srečen". Ob tem je grški predsednik vlade poudaril, da bo uresničitev pomoči na koncu odvisna od njihove pravočasnosti in učinkovitosti pri izpolnjevanju niza pogojev. "Prepričan sem, da se bo nova grška vlada po aprilskih splošnih volitvah prav tako zavezala k polni izvedbi programa ... To je v interesu Grkov," je še izpostavil Papademos.
Tudi predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je poudaril izreden pomen tega dogovora za Grčijo in evroobmočje. Barroso je med drugim dejal, da dogovor preprečuje možnost nekontroliranega bankrota Grčije, ki bi imel hude gospodarske in socialne posledice ter bi predstavljal kaos za Grčijo in Grke. Tudi Barroso je dejal, da mora nov sveženj pomoči voditi k izvajanju reform in ukrepov, potrebnih za oblikovanje bolj konkurenčnega grškega gospodarstva.
Pri pomoči bodo sodelovale tudi nacionalne centralne banke
Za zdaj še ni znano, koliko bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF). Omenja se, da naj bi prispeval deset odstotkov od 130 milijard evrov, torej 13 milijard evrov, medtem ko je pri prvi pomoči Grčiji ter pri pomoči Irski in Portugalski prispeval približno tretjino. Prva dama IMF Christine Lagard teh navedb danes ni potrdila. Pojasnila je, da bo IMF o tem odločil v drugem tednu marca.
Lagardova je na vprašanje, ali bo IMF res prispeval manj kot tretjino zneska, odgovorila, da bodo morale države z evrom, če bodo želele z njihove strani pridobiti "pomembnejši" prispevek, okrepiti mehanizem za stabilnost evra. Končna vsota je po njenih besedah odvisna od grških reformnih zavez in "dodatnih zadev", kot je vzpostavitev "ustreznega 'požarnega zidu' območja evra". Glede na to je izpostavila krepitev mehanizma, o kateri se še niso dogovorili.
Pri drugi pomoči Grčiji bodo sodelovale tudi Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke. Poleg tega dogovor vključuje zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvesti v zameno za pomoč. Pri strogem nadzoru sta vztrajali predvsem Nizozemska in Finska.
Koliko bo prispevala Slovenija?
Nov paket pomoči Grčiji torej za obdobje do leta 2014 predvideva do 130 milijard evrov pomoči. Pomoč bo dodeljena preko evropskega instrumenta za finančno stabilnost EFSF, za obveznosti katerega države članice evrskega območja jamčijo s poroštvi, so pojasnili na slovenskem finančnem ministrstvu. ''Slovenski delež v paketu je določen z našim deležem v kapitalu ECB (brez upoštevanja držav, ki so že prejemnice pomoči) in znaša 0,504 odstotka. Za Slovenijo to pomeni, da bi iz tega naslova izdala do 656 milijonov evrov poroštev družbi EFSF,'' so dodali.
V skladu z zakonom o poroštvu za zagotavljanje stabilnosti v evroobmočju koriščenje sredstev za posamezen program pomoči odobri vlada, ki ga mora potrditi še državni zbor. Vlada za zdaj o odobritvi koriščenja sredstev za Grčijo še ni odločala.
Če se bo drugi program pomoči Grčiji dosledno in uspešno izvajalo, je današnji dogovor začetek konca grške dolžniške krize, je ocenil vodja analiz v družbi NLB Skladi Blaž Hribar. Odločitev evroskupine je bila po njegovih besedah pričakovana in vlagateljev ni presenetila, zato je tudi odziv trgov mlačen.
Sindikati že napovedujejo nov protest
Če so politiki nov dogovor sprejeli radostno, so bili drugi predstavniki javnosti precej bolj previdni. Grški sindikati še naprej ostro nasprotujejo dodatnim varčevalnim ukrepom, ki so bili pogoj, da so finančni ministri držav z evrom ponoči v Bruslju sprejeli dogovor o novi pomoči Grčiji. Glede na novo zakonodajo, ki bo na klopeh grških poslancev še danes, varčevanje ne bo prizadelo le javnih uslužbencev in upokojencev, temveč tudi zaposlene v zasebnem sektorju. Grške oblasti so namreč predvidele 22-odstotno krčenje minimalne plače. Skladno s tem so grški sindikati za sredo napovedali nov protest pred stavbo parlamenta v Atenah.
Grški ekonomisti in analitiki so medtem poudarili, da bo glede na novi program Grčija predmet zelo poostrenega nadzora. Med ekonomisti je prevladalo mnenje, da se je moderna odisejada Grčije šele začela in da cilj znižati javni dolg države do leta 2020 na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ni nujno dosegljiv. Skeptični so tudi tuji strokovnjaki. Ekonomist ING Carsten Brzeski je več kot 12-urna pogajanja v Bruslju označil za "maratonsko srečanje v okviru maratona brez konca". O zeleni luči finančnih ministrov držav z evrom drugi pomoči Grčiji je menil še: "Zgleda kot dogovor, deluje kot dogovor, skoraj je dogovor."
Kako do odpisa dolga?
Grško finančno ministrstvo je objavilo pogoje za zamenjavo obveznic, s katero naj bi ji zasebni upniki odpisali dobrih 53 odstotkov nominalne vrednosti javnega dolga. V skladu z dogovorjenimi pogoji bodo banke in zavarovalnice prostovoljno zamenjale obstoječe grške obveznice za nove z zapadlostjo 30 mesecev in z 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev.
Obrestne mere, ki jih ponuja Grčija, so dva odstotka na leto do leta 2015, trije odstotki do 2020 in 4,3 odstotka od takrat do končne zapadlosti leta 2042. Povprečna obrestna mera naj bi tako po novem znašala 3,65 odstotka v primerjavi z dosedanjih 4,8 odstotka. Poleg tega bodo upniki dobili še 24-mesečne obveznice začasnega sklada z zaščito evra v skupni vrednosti 15 odstotkov nominalne agregatne nominalne vrednosti zamenjanih obveznic.
Vsaka sodelujoča banka in zavarovalnica bo dobila še vrednostne papirje, katerih donos je vezan na gibanje grškega bruto domačega proizvoda, upniki pa bodo z njimi lahko trgovali prosto in ne v paketu z obveznicami. Vrednost teh instrumentov bo enaka nominalni vrednosti obveznic, ki jih bo vsaka zasebna institucija pridobila z zamenjavo.
KOMENTARJI (246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.