Predstavniki Mednarodnega kazenskega sodišča na območju nekdanje Jugoslavije, ustanove, ki jo financirajo Združeni narodi, so potrdili, da so začeli stvar letos preiskovati. Zaenkrat izsledkov preiskav še niso javno objavili. Obtožbe pa bodo zagotovo odjeknile v Združenih državah, ki prispevajo 23 odstotkov proračuna Združenih narodov, iz katerega namenjajo na leto za delo tega sodišča skoraj 100 milijonov dolarjev.
V skoraj vseh primerih — razen pri nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki se brani sam — dobijo odvetniki od sodišča 200.000 dolarjev, ta honorar pa je za povrh še oproščen davka.
Odvetniki si v glavnem ne morejo obetati, da jih bo kdo angažiral, če ne pristanejo na to, da bodo honorar delili s klientom, trdi Žika Rakonjac, pisec knjige o jugoslovanskih pravnikih na haaškem sodišču. Pravi, da se je s tem denarjem okoristilo vsaj 1.000 ljudi, tudi družinski člani obtožencev.
"Vem za družine, ki so z denarjem, ki so ga dobile od odvetnikov, odprle verigo samopostrežnih trgovin, razkošnih butikov in lekarn, prav zdaj gradijo tri lokale," je izjavil Rakonjac v nedavnem pogovoru. "Eden od odvetnikov mi je zaupal, da njegov varovanec sicer ni dobil od njega niti pare, zato pa je varovančevi družini tako ali drugače podaril skupaj 80.000 nemških mark," pravi Rakonjac.
V začetku leta je marko nadomestil evro, po tečaju dve marki za en evro. To bi bilo torej po tekočem tečaju 37.000 dolarjev. Rakonjac trdi, da večina vojnih zločincev zahteva 30-odstotni delež honorarja, vendar se večinoma pogodijo za 10– odstotkov.
Celotno nadstropje v kaznilnici v Scheveningenu je pred nedavnim slišalo, kako je neki Hrvat rekel svojemu odvetniku: "Če ne daste 10.000 nemških mark [okoli 4600 dolarjev] moji ženi, vas bom spravil s seznama", tj. seznama pooblaščenih odvetnikov.
Maja je Krstan Simić, odvetnik iz Republike srbske, srbskega dela Bosne in Hercegovine, povedal nekemu dnevniku, da si Zoran Žigić, Srb, obtožen vojnih zločinov v taborišču Omarska, gradi hišo z denarjem, ki ga je dobil od svojih zagovornikov. Finančni dogovori med zagovorniki in obtoženci so prišli na dan na sojenju Dušku Tadiću, prvemu obtožencu, ki mu je sodilo haaško sodišče. Leta 1996 je namreč Tadić odslovil svojega zagovornika Milana Vujina kar v sodni dvorani, češ da namenoma prikriva dokaze v njegovo korist. Vujina so zaradi tega oglobili in vrgli s seznama pravnikov, pooblaščenih za delo na tem sodišču.
Toda Vujinov kolega, ki je želel ostati anonimen, trdi, da sta se moža sporekla zaradi denarja in se je Tadić z omenjeno obtožbo le maščeval. Vujin namreč Tadiću ni hotel kupiti in opremiti trgovine v Republiki Srbski, trdi omenjeni kolega. Številni beograjski odvetniki priznavajo, da je denar poglavitni vzrok za razprtije med zagovorniki in klienti. Nekateri o tem že kar javno govorijo.
Branislav Tapušković, predsednik srbske odvetniške zbornice, tudi na podlagi lastnih izkušenj trdi, da je tako početje splošno razširjeno. "Ko sem pred tremi leti branil Zdravka Mučića, je eden izmed soobtožencev, Esad Landzo, nenadoma zamenjal zagovornika. O tem je sodišče razpravljalo na posebni obravnavi. Landzov odvetnik, Mustafa Bračković, je pred sodiščem izjavil, da ga je Landzo odslovil, ker z njim ni želel deliti honorarja," trdi Tapušković.
Bračković je dogodek potrdil. Landzo je zahteval 6000 nemških mark na mesec, kar je celo zapisal kot pogoj za to, da ga lahko še naprej zastopa.
Toma Fila, beograjski odvetnik, ki zastopa enega izmed obtožencev za vojne zločine, pa tako početje odločno zanika. "Mislim, da so si zgodbo izmislili manj uspešni odvetniki ali tisti, ki bi storili vse, da bi prišli do denarja. Človek, ki je brez integritete v Beogradu, je brez nje tudi v Haagu," trdi Fila. "Govori se, da pol honorarja odstopim klientu Mladju Radiću, resnica pa je, da ga zastopam že tretje leto in mu nisem dal še niti beliča od svojega zaslužka. Zavedati pa se morate nečesa: če si poštenjak, moraš pomagati družini obtoženca preživeti in vsaj enkrat na leto obiskati svojca v Scheveningenu. Obisk Haaga, s stroški za pot in nastanitev, stane 900 dolarjev. A tu ne gre za izsiljevanje, temveč bolj za znamenje dobre volje in človeški odnos," pravi Fila.
Predstavniki sodišča pravijo, da si lahko pravnik od najpreprostejšega primera za uvodno obravnavo na sodišču obeta 77.000 dolarjev, 100.000 dobi med sojenjem, 50.000 dolarjev pa za pritožbe. Pri najbolj zapletenih primerih se te številke podvojijo, trdijo v Haagu. Nizozemska teh honorarjev ne obdavčuje.
Predstavnik State Departmenta je o omenjeni temi dejal, da je ameriška vlada zahtevala od sodišča, naj poveča število finančnih nadzornikov in poostri pravila obnašanja za zagovornike obtoženih. "Obe sodišči smo pozvali, naj čim prej ukrepata in med drugim sprejmeta tudi ukrepe zoper tiste, ki si delijo honorarje, in naj odločneje odkrivata in suspendirata odvetnike, ki pri tem početju sodelujejo," je dejal omenjeni vladni predstavnik. Povedal je še, da ameriška vlada, ki prispeva 23 odstotkov v proračun Združenih narodov, "odločno" podpira notranja prizadevanja Združenih narodov, da bi odpravili omenjene nepravilnosti.