V Nemčiji in tudi drugod po Evropi še vedno iščejo osumljenca, ki naj bi sejal grozo na berlinskem božičnem sejmu. Za podatke, ki bi privedli do aretacije decembra 1992 rojenega Tunizijca Anisa Amrija, ponujajo kar 100 tisoč evrov.

Številne razburja dejstvo, da je živel v Nemčiji, čeprav mu niso odobrili prošnje za azil, a ga zaradi pomanjkljivih dokumentov kljub temu niso mogli izgnati. Tunizija je namreč zanikala, da gre za njenega državljana in ga ni želela sprejeti. Dokumente jim je sicer ravno v teh dneh uspelo dopolniti.

Na vratih in volanu tovornjaka naj bi bili njegovi prstni odtisi

Sicer pa nemški mediji pišejo o novih dokazih in ozadju iskanega Tunizijca. Poleg najdenega dovoljenja za prebivanje naj bi policija na voznikovih vratih tovornjaka in volanu našla še Amrijeve prstne odtise.

Kot piše nemški tednik Spiegel, naj bi varnostne sile že pred meseci dobile namige o tem, da se je Amri želel pridružiti skrajni islamski skupini kot samomorilski napadalec. Vendar do aretacije ni prišlo, saj so bili telefonski in spletni pogovori preveč zapleteni, da bi lahko obveljali kot dokazno gradivo.

Amri naj bi bil oborožen in nevaren, uporabljal pa naj bi kar šest različnih imen in tri različne narodnosti.

Preiskali dom za begunce

Nemška policija je danes preiskala dom za begunce v mestu Emmerich v deželi Severno Porenje – Vestfalija. Po približno eni uri so operacijo končali, več informacij pa za zdaj še ni znanih. V jutranji operaciji je sodelovalo približno 100 policistov, med njimi tudi specialna enota policije. Policija je akcijo pripravila že v sredo zvečer, saj so se utaborili v bližini doma za begunce.

Na meji z Belgijo in Nizozemsko poostrili nadzor

V zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija je medtem policija poostrila nadzor na meji z Belgijo in Nizozemsko. V tej deželi so namreč danes med iskalno akcijo osumljenca za napad v Berlinu, Tunizijca Amisa Amrija, že preiskali nekaj lokacij, med drugim dom za begunce v Emmerichu in dve stanovanji v Dortmundu. Vendar ni prišlo do napredka v preiskavi.

Čeprav Amrija še niso našli, pa je poostren nadzor že obrodil sadove. Našli so namreč dva iskana kriminalca, ki pa nista povezana z napadom v Berlinu.

Akcija na Danskem se je končala brez aretacije

Danska policija pa je v kraju Grenaa preiskala trajekt, namenjen na Švedsko. Dobili so namige, da se je nanj vkrcala oseba, ki ustreza opisu Amrija. Osumljenca niso našli. 

Pod drobnogledom policije

24-letnik je bil zadnje dve leti zaradi povezav z domnevnimi islamskimi skrajneži večkrat pod drobnogledom nemških varnostnih služb. Njegovo gibanje so spremljali, ker so ga uvrstili med 549 oseb, ki predstavljajo nevarnost, so sporočili z nemškega notranjega ministrstva.

Posebej intenzivno so ga nadzirali med marcem in septembrom letos. Sumili so ga, da načrtuje krajo denarja, s katerim bi kupil avtomatsko orožje, so potrdili preiskovalci v Berlinu. Orožje naj bi nameraval uporabiti v napadu.

Povezan naj bi bil tudi s pridigarjem Abu Walao, ki se ga je zaradi navade, da pridiga s hrbtom obrnjen proti kameri, prijelo ime človek brez obraza. Prijeli so ga na začetku novembra, osumljen pa je novačenja teroristov. Ali je bil med njimi tudi Amri, ni znano.

Pozorno naj bi ga spremljale tudi ameriške obveščevalne službe. Časnik New York Times navaja besede neimenovanega uradnika, ki trdi, da je Amri na spletu iskal navodila za izdelavo eksploziva. Bil naj bi tudi seznamu tistih posameznikov, ki ne smejo leteti v ZDA.

Vsem sumom navkljub je ponedeljkov napad prišel kot popolno presenečenje, za Amrijem pa so se zatem izgubile vse sledi.

Amri nekaj časa živel pri Srbu Bobanu Simeonoviću, obsojenemu novačenja džihadistov

Amri naj bi v Nemčijo prispel julija 2015 in potoval po različnih mestih, vendar je od februarja živel pretežno v Berlinu, je pojasnil Ralf Jaeger, notranji minister zvezne države Severno Porenje-Vestfalija.

Amri je bil precej blizu Bobanu Simeonoviću, ki so ga novembra v Nemčiji prijeli in obtožili novačenja skrajnežev za t.i. Islamsko državo. Gre za 36-letnega Srba, ki je rojen v Nemčiji in ima dvojno državljanstvo – srbsko in nemško. Pred leti je prešel na islam in od takrat uporabljal ime Abdurahman. Skupaj z ženo, sicer rojeno Nemko, je v svojem stanovanju pogosto gostil srečanja t.i. salafistov iz skupine pridigarja Abu Walaa. Med drugim naj bi pri njima nekaj časa živel tudi Amri.

Simeonović je pogosto svojim sledilcem pridigal, da v državi vlada "vojno stanje". Teroristične napade je opravičeval, napadalce pa podpiral, je za CNN dejal policijski vir. "Edina tema pogovorov v teh krogih je bila, kako se pridružiti oboroženemu boju ali kako ga pripeljati v Nemčijo ... s tem mislim na oboroženi boj za Islamsko državo," je dejal neimenovani vir, ki je pomagal policiji.

Leta 2011 ga je želela deportirati že Italija, a neuspešno

Po besedah očeta, ki je govoril za tunizijski radio, je Anis Amri pred leti pustil šolo in odšel v Evropo. V Italiji je bil štiri leta zaprt zaradi vpletenosti v požig, je dejal njegov oče. Pred enim letom pa je odšel v Nemčijo. Oče je pojasnil, da je s sinom izgubil stik, občasno pa se je javil svojim trem bratom in sestram.

Predstavnik italijanske policije Mario Viola je za CNN potrdil, da je bil Amri od leta 2011 do 2015 v zaporu zaradi poškodovanja državne lastnine, napada in požiga v begunskem centru Lampedusa.

Amri je v Italijo prišel februarja 2011, skupaj s tisoči migrantov, ki so svoje domove zapustili po t.i. arabski pomladi. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, trdil pa je, da je mladoletnik, star 17 let. Italijanske oblasti so izdale nalog za njegovo deportacijo, toda tunizijske oblasti ga niso želele sprejeti, ker ni imel nobenih dokumentov. Italijanske oblasti so mu zato naročile, da mora zapustiti državo in tako izgubile sled za njim. V tem času Amri ni bil na nobenem terorističnem seznamu, pač pa so ga obravnavali le kot "manjšega kriminalca".

Nemška obrambna ministrica po napadu v Berlinu pozvala k boju proti terorizmu

Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je danes ob obisku v Afganistanu pozvala nemške vojake, naj se odločno borijo proti terorizmu, da "nas ne porazi terorizem". 

Von der Leyenova je vojake nagovorila na božičnem sejmu v vojaškem oporišču v Mazar e Šarifu v Afganistanu. "Vemo, da niti mir niti svoboda nista samoumevna," je povedala nemškim vojakom, ki jih je po ponedeljkovem napadu s tovornjakom na božičnem sejmu v Berlinu pozvala k odločnemu boju proti terorizmu.

Prijeli domnevnega skrajneža

Tudi včeraj so po državi izvedli vrsto racij, ki niso dale želenega rezultata. So pa namesto Amrija aretirali prav tako iskanega skrajneža, 24-letnega Maročana, ki naj bi sodeloval pri načrtovanju napadov v Parizu novembra lani. Zadolžen naj bi bil za iskanje varnih stanovanj, kamor bi se storilci zatekli.

Med žrtvami tudi Italijanka in Izraelka

V ponedeljkovem napadu je umrlo 12 ljudi, 48 je ranjenih. 14 se jih še vedno bori za življenje. Polovica žrtev je nemških državljanov. Med žrtvami je po poročanju New York Timesa tudi Izraelka Dalia Elyakim, ki je bila v Berlinu skupaj z možem. Ona je poškodbam podlegla, on je bil huje poškodovan, a je zdaj njegovo stanje stabilno. Žrtev krvavega napada je bil tudi 31-letna Fabrizia Di Lorenzo, Italijanka, ki je živela v Berlinu.

Prva žrtev pa je bil 37-letni poljski voznik Lukasz Urban.