Kolesarska pot Bled–Bohinj: se uničuje narava?

Skupaj 20 miljonov vreden projekt kolesarske poti z Bleda do Bohinja se je aktivno začel odvijati že leta 2021, ko je investitor, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, pridobil vsa gradbena dovoljenja in mnenja vseh pristojnih organov. Del nove kolesarske poti, ki bo potekala tudi čez območje vasi Lepence, pa zahteva poseg v strugo reke Save.  

"Za to sta dva ključna razloga. Eden je ojačitev nasipa, na katerem bo kolesarska povezava, hkrati pa gre za ojačitev brežine reke, da ne bi delovala več erozijsko," je pojasnil vodja sektorja za investicije v ceste Tomaž Willenpart in dodal, da so za to s strani Zavoda za varovanje narave dobili tudi dovoljenje.

"Podali smo pogoj oziroma usmeritev, da se v strugo reke Save ne sme posegati in da se v območju Lepence kolesarsko stezo vpne na konzole, ki se jih zaradi geološke podlage sidra na skalo. Med gradnjo se je izkazalo, da je to nemogoče," pravi vodja območne enote Kranj Sonja Rozman.  

Investitor bi po mnenju Zavoda za varstvo narave moral naročiti študije geomehanske lastnosti skale, poleg investitorja pa bi moral del odgovornosti prevzeti tudi projektant. "Območje Lepenca je najbolj občutljivo, najbolj ranljivo in najbolj poškodovano," je dodala Rozmanova. 

Domačini se zato bojijo posledic. "Negativno bo vplivalo tudi na živali, saj je desni breg Jelovice znan po tem, da je zelo bogat z divjadjo. Sava, ki jim je vir vode, je stična točka teh živali, ki so redno uporabljale ta del. Zdaj ga ne bodo več mogle uporabljati, ker je škarpa ponekod visoka tudi štiri metre," pravi Rok Rozman z Balkan River Defence.  

Na direkciji za infrastrukturo pa pravijo, da je takšno urejanje in širina poti, ki bo široka od dva in pol do tri in pol metra, pričakovana in nujna, in da bodo kasneje izkopane površine tudi uredili. "Ureditev pomeni tudi postavljanje podpornih in opornih konstrukcij, urejanje vozišč in konstrukcij, ker na koncu bo to večinoma asfaltna konstrukcija," pojasnjuje Willenpart.  

Kolesarska pot bo skupaj dolga 15 kilometrov, a razen nekaterih območij večji del poteka na že ustaljenih površinah, ki so gozdne poti in zato na teh mestih, tudi po mnenju Zavodu za varstvo narave, urejanje kolesarske poti ne bo imelo negativnih posledic na okolje.