'ZDA želijo, da bi Evropa plačala za grdo obnašanje Kitajske'

Francoski minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je posvaril, da bi lahko imel dogovor med ZDA in Kitajsko negativne posledice za Evropo.

"Obstaja tveganje, da bodo ZDA in Kitajska sklenile dogovor na škodo Evrope, če Evropa ne bo sposobna trdno nastopiti," je povedal Le Maire.

"ZDA želijo, da bi Evropa in evropske države plačale za grdo obnašanje Kitajske. Vse to je za zaveznice popolnoma absurdno in nerazumljivo," je še dodal francoski minister.

Dogovor v Pekingu: 'ZDA in Kitajska se ne bosta obmetavali s carinami'

V skupnem sporočilu za javnost po pogajanjih sta državi v soboto zapisali, da bosta sprejeli učinkovite ukrepe za zmanjšanje ameriškega primanjkljaja v dvostranski trgovini. Kitajska bo občutno povečala uvoz ameriških proizvodov in storitev ter tako pomagala k zmanjšanju tega primanjkljaja in hkrati zadovoljila potrebam domače potrošnje.

Sporočilo sicer ne vsebuje podrobnosti o tem, za koliko se bo povečal kitajski uvoz in kdaj naj bi se to zgodilo.

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je danes potrdil, da so dosegli dogovor o umiku carinskih dajatev, medtem ko bodo poskušali uresničiti omenjeni dogovor. "Dogovorili smo se o okviru ... Tako smo se za zdaj strinjali o umiku carin, medtem ko se trudimo za uveljavitev tega okvira," je dejal Mnuchin v pogovoru za televizijo Fox.

Največji svetovni gospodarstvi sta v zadnjih mesecih zanetili strahove o morebitni svetovni trgovinski vojni, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump večkrat opozoril na nesprejemljivo neravnotežje v dvostranski menjavi.

Trump je pred tednom dni vzbudil upanje, da bi strani lahko dosegli dogovor, ko je v tvitu zapisal, da s kitajskim predsednikom sodelujeta, da bi preprečila padec kitajskega telekomunikacijskega velikana ZTE.

Ameriško ministrstvo za trgovino je namreč zaradi spora glede kršenja sankcij proti Iranu in Severni Koreji prejšnji mesec družbi ZTE za sedem let prepovedalo kupovanje surovin oz. sestavin za svoje proizvode na ameriškem trgu. ZTE je moral zato ustaviti proizvodnjo, saj je v ZDA kupoval 40 odstotkov obratnega materiala.

Peking je vrnil udarec s poostrenim nadzorom ameriškega uvoza, s čimer naj bi največjemu svetovnemu gospodarstvu pokazali, kaj pomeni dostop do kitajskega trga.