Medvladna pogajanja o ustavni pogodbi Evropske unije so bila pred odločitvijo, da dogovor ni mogoč, tik pred vreliščem. Poljski premier Leszek Miller, čeprav močno oslabljen zaradi nedavne helikopterske nesreče, namreč ne popušča in je danes jasno poudaril, da ne bo podpisal nobenega dokumenta, ki bi oslabil pozicije njegove države. Takšno stališče je močno razburilo francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ki naj bi celo razmišljal o odhodu od pogajalske mize.
Na pobudo Španije, ki sicer skupaj s Poljsko vztraja pri ohranitvi načina glasovanja iz Pogodbe iz Nice, kjer imata obe srednjeveliki državi po 27 glasov, štiri velike, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija, pa po 29, pa naj bi predsedstvo predložilo tudi ohranitev sistema iz Nice, a s spremembo pri številu glasov, pri čemer bi Berlin dobil od 30 do 34 glasov.
Ker včerajšnji prvi dan pogovorov ni prinesel premikov v pogledih na ključna odprta vprašanja, je predsedujoči svetu EU, italijanski premier Silvio Berlusconi, danes dopoldne najprej sklenil serijo dvostranskih pogovorov s kolegi. Predvidoma ob 11. uri naj bi se po prvotnem načrtu z vsemi zbral za isto mizo, vendar se je iz diplomatskih krogov izvedelo, da Berlusconijev kompromisni dokument ni bil pripravljen za obravnavo.
Italijansko predsedstvo je delegacijam v razmislek danes ponudilo štiri različne scenarije, od drugačne definicije dvojne večine in prerazporeditve glasov iz Pogodbe Nice, do odloga odločitve v prihodnost v celoti ali pa samo odloga izvajanja nove rešitve za daljše časovno obdobje. Vendar pa, kot je že jasno, nobena od ponujenih možnosti ni bila sprejemljiva za vseh 25 držav razširjene EU.
Nobena večja država ne želi ostati prikrajšana
Če bi se voditelji strinjali z Berlusconijevim predlogom, bi po določilih pogodbe iz Nice Poljska ob vstopu v EU dobila v ministrskem svetu 27 glasov, kar predstavlja le dva glasova manj kot jih imata Nemčija in Francija. Tako bi bili ti državi glede števila prebivalstva proporcionalno šibkeje zastopani kot Poljska. V nasprotju s tem pa predlog ustavne pogodbe predvideva dvojno večino, ki večjim državam, kot sta Nemčija in Francija, daje večjo težo pri sprejemanju odločitev v Svetu EU. Sedanji rešitvi, odločanju z dvojno večino, ki predstavlja polovico članic in 60 odstotkov prebivalstva EU, odločno nasprotujeta Španija in Poljska, ki znakov popuščanja nista pokazali.
Po propadu pogajanj o ustavni pogodbi na vrhu v Bruslju je poljski premier Leszek Miller za zvečer sklical sestanek vlade v Varšavi, s katero se bo sestal po vrnitvi iz Bruslja.
Po mnenju nemškega kanclerja Gerharda Schröderja dogovor v Bruslju ni bil mogoč, ker nekatere države nacionalnih interesov niso želele postaviti na stran. Schröder je izrazil prepričanje, da je italijansko predsedstvo EU storilo vse, kar je bilo mogoče, da bi prišlo do dogovora. Schröder tudi ni izključil možnosti nastanka Evrope dveh hitrosti. "Države, ki si želijo več integracije, bodo razmišljale o tej poti," je prepričan Schröder, po njegovih besedah pa si bo Nemčija prizadevala, da se to ne bo zgodilo. "Jedro naše zunanje politike ostane širitev in poglobitev EU," je še dejal kancler.
Znova obujanje Evrope "dveh hitrosti"
Evropo dveh hitrosti je v komentarju po pogajanjih omenil francoski predsednik Jacques Chirac. Zavzel se je za oblikovanje pionirske skupine držav, da bi Evropa, kot je dejal, tudi po neuspehu vrha v Bruslju napredovala. "Še vedno menim, da gre za dobro rešitev, saj bi to dalo zagon, zgled. Menim, da bi na ta način Evropa napredovala hitrje, dlje in boljše," je dejal, pri tem pa dodal, da bi bila takšna skupina odprta za vse ter da nikakor pod vprašaj ne bi postavljala evropskega pravnega reda.
"Dogovora ni bilo mogoče doseči na način, ki smo si ga vsi želeli," je po propadu pogajanj dejal britanski premier Tony Blair. "Dogovora ni bilo moč doseči v vseh točkah. Države bodo potrebovale nekaj časa, da bodo našle skupen jezik," je še dejal Blair, ki meni, da nima smisla kogarkoli obtoževati za neuspeh medvladnih dogovarjanj. Tudi portugalski predsednik vlade Jose Manuel Durao Barroso se je strinjal, da pogojev za dogovor ni bilo in dodal, da se bodo prizadevanja v konstruktivnem duhu nadaljevala v prihodnjih mesecih.
Pokopal jih je prevelik optimizem
"Bili smo nekoliko preoptimistični," pa je menil avstrijski kancler Wolfgang Schuessel, ki je propad pogajanj označil za 'hladen tuš'. Ob tem je izrazil upanje, da bo irsko predsedstva EU v novem duhu ponovno začelo pogajanja. "Več evropskih držav med njimi tudi Belgija ni pripravljenih trgovati za sprejem ustavne pogodbe EU," je dejal belgijski premier Guy Verhofstadt. "Odgovornost je kolektivna," je menil nizozemski premier Jan Peter Balkenende, njegov danski kolega Anders Fogh Rasmussen pa je današnji dan označil za "žalostni dan za Evropo," agencije navajajo izjave voditeljev po neuspelem poskusu sklepa medvlane konference (IGC) v Bruslju.
Slovenija ni zahtevna
Vrha voditeljev članic in bodočih članic Evropske unije se udeležujeta tudi slovenski premier Rop in zunanji minister Rupel, vendar Slovenija ne sodi med pogajalsko zahtevne države. Čeprav z nobeno od predloženih rešitev institucionalnega ustroja - način glasovanja pa tudi sestava Evropske komisije in Evropskega parlamenta - ni v celoti zadovoljna, pa z vsemi lahko shaja.
Medvladna pogajanja o ustavni pogodbi bi sicer skladno z načrti že morala prinesti dogovor o ustavi. Pogajanja o ustavni pogodbi Evropske unije se bodo tako nadaljevala pod irskim predsedstvom, ki bo na čelo povezave stopilo 1. januarja prihodnje leto.
Italijanski premier Silvio Berlusconi je predlagal, da se bi EU pogajala le še o odprtih vprašanjih iz ustave, vendar je irski premier Bertie Ahern to možnost že zavrnil, češ da v pogajanjih ne moreš govoriti le "o ostankih, temveč celotnem svežnju".
Tretja možnost je po navedbah diplomatov odložitev odločitve v prihodnost, verjetno v leto 2008, četrta pa dogovor o uvedbi sistema dvojne večine šele čez deset let oziroma po dveh naslednjih mandatih Evropske komisije in parlamenta. Pri tem naj bi italijansko predsedstvo Španijo in Poljsko skušalo prepričati s celo vrsto sredstev - od več komisarskih mest v Evropski komisiji do večjega števila evropskih poslancev.
